Srečno pot šolarji, še posebej tisti, ki se prvič podajate med šolske klopi. Kdo pa bo učil, se sprašujejo predstavniki šol tudi na Goriškem oziroma na območju severno Primorske regije.
Stanje je že tako resno, da si šole praktično kradejo kader, pravi predsednik aktiva goriških ravnateljev Janez Kobe, sicer ravnatelj novogoriške Osnovne šole Milojke Štrukelj: ''Največ problemov v tem trenutku s kadrom nimamo samo mi, ampak vse šole v regiji. Na vseh področjih manjka ogromno učiteljev, praktično si jih krademo drug drugemu. Učitelji menjajo svoje delovno mesto, prehajajo z ene šole na drugo, razpisi so vselej objavljeni, razne odpovedi dobivamo tik pred zdajci in potem iščemo nove zaposlene. Zaposlujemo tudi kadre, ki nimajo ustreznih pogojev.''
Sami so imeli največ težav z zaposlitvijo učiteljev razredne stopnje, za podaljšano bivanje in poučevanja na razredni stopnji, pa tudi učiteljev matematike in zgodovine: ''Na Zavodu za zaposlovanje ni prostih učiteljev, tako da so na zavodu odprti razpisi, objavimo jih tudi na spletnih straneh, nekateri ravnatelji iščejo tudi na Facebooku in drugih družbenih omrežjih. Po vseh možnih kanalih iščemo ustrezen, včasih pa tudi neustrezen kader, da zapolnimo vsaj začetek šolskega leta.''
Zakaj za poklic učitelja ni več zanimanja? ''Mogoče je še najmanj pomemben tisti finančni del, čeprav so učitelji začetniki zelo slabo plačani. Šola je vse bolj težka tudi za zaposlene, obremenitve so vse večje, sodelovanje s starši je naporno. Potem so tukaj še spremembe, ki se dogajajo v šolstvu in ki jih z novimi pravilniki določa ministrstvo, v nekaterih šolah se uvaja še razširjen program.''
Osnovna šola Milojke Štrukelj pa je tudi med šolami, kjer zaznavajo že vrsto let večji delež priseljenskih otrok, kar vpliva na kvaliteto dela na šoli. Pred epidemijo covida je bil odstotek priseljenih otrok med 12 in 15 odstotkov, sedaj je že preko 20: ''Problematika je velika zaradi tega, ker je veliko učencev - mogoče tudi tistih, ki so se že rodili v Sloveniji in živijo v primarnih družinah, kjer govorijo svoj jezik-, ki ne znajo slovenskega jezika. Posledično je potem obremenitev učiteljev zaradi neznanja slovenčine več.''
Učence in starše sicer spodbujajo, da se vključujejo v začetne in nadaljevalne tečaje slovenščine. Pogovori s pristojnim ministrstvom o reševanju problematike sicer potekajo, na šoli pa se dogovarjajo tudi z mestno občino o spremembi šolskih okolišev, da bi otroke v porazdelili po šolah, kot tudi o dodatnem strokovnem delavcu.
