Večnacionalna nominacija Tradicije reje lipicancev je vpisana na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Gre za plod sodelovanja osmih držav: Avstrije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Italije, Madžarske, Romunije, Slovaške in Slovenije. Nosilci žive dediščine so državne kobilarne in združenja rejcev lipicancev, ki rejo še vedno izvajajo na načelih, ki segajo v drugo polovico 18. stoletja. Na isti seznam se je iz Slovenije uvrstilo še čebelarstvo.
Direktorica Kobilarne Lipica Tatjana Vošinek Pucer je iz Maroka, kjer poteka zasedanje Unescovega medvladnega odbora za varovanje nesnovne kulturne dediščine včeraj takole pospremila novico o vpisu na Unescov reprezentativni seznam:
„Danes je za vse lipicance po svetu čudovit dan. Tradicija reje je bila vpisana na reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine pri Unescu. Osem držav je več let pripravljalo nominacijo, ki je danes dosegla svoj vpis. Gre za tradicijo reje, ki je prisotna več kot 400 let in jo neguje veliko ljudi, veliko poklicev in številne generacije.“
Kaj vpis na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine pomeni za Kobilarno Lipica?
„To pomeni več mednarodnega sodelovanja, povezovanja, izmenjave izkušenj in odgovornost do ohranjanja te tradicije tudi za prihodnje rodove.“
Mednarodno pripravo nominacije Tradicije reje lipicancev za vpis na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine je v Sloveniji vodilo Ministrstvo za kulturo s predstavniki Kobilarne Lipica in Slovenskega etnografskega muzeja.
Slovenija je imela doslej na Reprezentativnem seznamu nesnovne kulturne dediščine vpisane štiri enote: Škofjeloški pasijon, Obhode kurentov, Klekljanje čipk v Sloveniji ter Veščine, znanje in tehnike suhozidne gradnje kot del večnacionalnega vpisa. V postopku vpisa je babištvo kot del večnacionalne nominacije pod nemških vodstvom , Slovenija pa sodeluje še pri širitvi vpisa suhozidne gradnje na tri nove države.
