Suša močno prizadela kmetijstvo, posledice vidne tudi na Goriškem
Letošnja suša in nadpovprečno visoke temperature so najbolj prizadele travinje in krmne rastline, koruzo, krompir, zelenjadnice ter druge poljščine. Posledice suše si je včeraj ogledala tudi državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Mojca Erjavec. Kot je povedala, suša na številnih kmetijah povzroča izjemno veliko škodo, ponekod pa beležijo skoraj popoln izpad pridelka. Po njeni oceni gre za vprašanje preživetja številnih pridelovalcev in njihovih družin, pa tudi posameznih območij, regij in nenazadnje celotne države.
Napovedala je dodatne ukrepe. Na evropski ravni je Slovenija prejela 2,7 milijona evrov, pomoč pa bodo najverjetneje nadgradili še z dodatnimi državnimi ukrepi.
Posledice suše so izrazite tudi na Goriškem, kjer so prizadete številne kmetijske kulture. Vodja Kmetijske svetovalne službe pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica Vasja Juretič:
„Prve posledice suše smo utrpeli že pred prvomajskimi prazniki. Takrat se je pomanjkanje vode poznalo predvsem pri prvi košnji travinja in na pašnikih. Na severnem delu Primorske, predvsem na Tolminskem, je bila škoda že takrat več kot 50-odstotna oziroma se je prvi odkos zmanjšal za polovico.“
Konec junija je sledil prvi vročinski val z visokimi temperaturami, ki so dodatno obremenile rastline, julija pa se je pomanjkanje vode še stopnjevalo.
„Posledice se kažejo tudi v trajnih nasadih, predvsem na vinski trti in sadnem drevju. Najprej so se pojavili ožigi na plodovih, pozneje pa tudi venenje in sušenje. To bo zagotovo vplivalo na manjši pridelek v trajnih nasadih.“
Visoke temperature bodo po Juretičevih besedah vplivale tudi na rodni nastavek za prihodnje leto. Težave so tudi na travnikih, kjer je travna ruša ponekod tako poškodovana, da se najbolj občutljive in kakovostne vrste trav ne bodo obnovile.
„Na udaru je tudi vsa zelenjava, pa pridelava krme in poljščin. Koruza se je posušila, velik problem pa bo pomanjkanje krme na živinorejskih kmetijah. Ker je ne bo dovolj, jo bo treba dokupovati, kar bo za kmetije pomenilo dodatno finančno breme.“
V prihodnje ostaja veliko odprtih vprašanj. Kot ocenjuje Juretič, bo treba način pridelave in izbor sort vse bolj prilagajati podnebnim spremembam. Eden ključnih ukrepov bo namakanje.
Dolgoročne rešitve bo treba iskati tudi v posodobitvi namakalnega sistema Vogršček, ki po njegovih besedah trenutno ne zagotavlja optimalnega namakanja.
Letošnje razmere Juretič primerja z letom 2003. Kmetijstvo so letos prizadeli spomladanska pozeba, neurja s točo in močna suša, kar je močno zarezalo v pridelavo in ekonomski položaj številnih kmetij.
