Strateški načrt za štiriletno obdobje po EPK pripravljen, potrjeval ga bo novogoriški mestni svet

Čezmejna Evropska prestolnica kulture Nova Gorica – Gorica se izteka in pogovori se že sučejo okoli dediščine, ki jo bo projekt zapustil temu prostoru. Strateški načrt za dediščinsko obdobje med letoma 2027 in 2031 bo potrjeval novogoriški mestni svet.

Poleg infrastrukturnih projektov z vsebinami, ki so nastali v času EPK, od celotnega Epic območja vzdolž slovensko – italijanske meje z EPICentrom, Super8, prenovljenima Trgom Evrope in železniško postajo z novim podhodom, nadalje amfiteatrom ob SNG in prenovljenim Rafutskim parkom, projekt zapušča tudi skoraj 90 avtentičnih kulturnih produkcij. Novogoriški župan Samo Turel:

„Zato je naš cilj, da bi pravzaprav čim več od tega obdržali, seveda vedno z mislijo na to čezmejno noto. Začeli smo in leto izpeljali kot „borderless“ leto, zato je prav, da je tudi zapuščina potem „borderless“.“

Javni zavod GO! 2025, ki bo deloval še celotno prihodnje leto, pa je pripravil tudi strateški načrt za t. i. dediščinsko obdobje med letoma 2027 in 2031, ki vsebuje tudi finančni načrt. Potem, ko ga bodo pregledali na občinski upravi, ga bo v potrjevanje prejel tudi občinski svet. „In od njegovega sprejema bo na nek način odvisna tudi usoda javnega zavoda GO! 2025, torej potrebno bo opraviti razmislek ali zavod kot tak ohranimo in bo zavod tisti, ki bo ta del zapuščine peljal tudi naprej ali bo morebiti politika sprejela kakšno drugo odločitev in se zavod ukine in vse, kar je nastalo, potem dodeli drugim javnim zavodom.“

Kaj pa vključuje omenjena strategija za obdobje med letoma 2027 in 2031? Mija Lorbek, direktorica Zavoda GO! 2025 pojasnjuje, da vključuje tri stebre, prva dva sta podporna oz infrastrukturna: to sta EPICenter in Xcenter, „Potem so tukaj podporni projekti, platforma, ki je sedaj dodobra zaživela, na dan je vpisanih tudi po petdeset ali več dogodkov, ki se dogajajo v našem čezmejnem območju, upamo, da se bo nadaljeval tudi sklad malih projektov, ki je zelo pomembno podprl iniciative od spodaj navzgor, potem pa tretji steber je pa ta programski, kjer bi si želeli nadaljevati tiste uspešne velike dogodke obeh mest, ko pravzaprav zavlada tista prava brezmejna energija.“

Te dogodke pa bi nadaljevali bodisi samostojne bodisi združene v skupni brezmejni festival, dodaja Lorbek, medtem ko Neda Rusjan Bric, umetniška vodja projekta, poudarja pomen nadaljevanja tega, kar je bilo začeto v času EPK, kar pa vključuje tudi sredstva za ekipo, ki bo še naprej skrbela za program in infrastrukturo. „A ministrstvo je že povedalo, da bo dalo sredstva, vendar pa seveda ne more samo država poskrbeti za to, ampak mesto zdaj pri toliko vloženega in uspešnega dela, a ne, je to, bi bil res kriminal, da tega ne bi tega zdaj zagrabili in nadaljevali, seveda v manjši meri, ampak ne glede,“

zaključuje Neda Rusjan Bric.