Štiri desetletja vzreje Soške postrvi : "Stanje je stabilno, a vseeno nismo mirni"

Jutri bodo v ribogojnici v Kobaridu obeležili 40 let vzreje Soške postrvi. Dogajanje z nagovori in kulturnim program se prične ob 11. uri, znotraj dogodka pa bodo poudarili pomen skrbi, da ta gensko čista avtohtona vrsta ribe ne izgine iz slovenskih rek.

Z začetkom vzreje 4 desetletja nazaj je bil storjen ključen korak pri zasledovanju tega cilja, h kateremu so pripomogle lokalne ribiške družine v Posočju in Zavod za ribištvo Slovenije. Kakšno je stanje danes? Vršilec dolžnosti direktorja Matevž Podjed: "Stanje je, lahko rečemo, vsaj stroka tako pravi, stabilno, ni pa to stanje tako, kot da bi lahko prekrižali roke in rekli, smo lahko mirni. Namreč, če mi pogledamo podatke za nazaj, recimo konec devetdesetih let je Zavod za ribištvo ob inventarizacijah, se pravi, ko se poseže v vodotok z namenom, da se ugotovi kakšno je stanje, da se izlovi in prešteje ribe, ugotovil, da je bilo na hektar Soče, na hektar vode prisotnih sedemsto soških postrvi, danes je ta številka se giblje med devetdeset in sto ob istih pogojih vzorčenja, v istem času na istem mestu."

K ohranjanju Soške postrvi je pripomoglo tudi to, da je zgornja Soška dolina ostala relativno nedotaknjena. Je pa Podjed opozoril, da se ekosistem Soče spreminja, v preteklosti se je zaradi energetskih interesov, danes pa reka ni imuna niti na druge posege. Če se vanjo posega nepremišljeno, so posledice lahko hude: "Je pa seveda problem, če pride do vplivov na ribji življenjski prostor, torej na reko. Moje osebno mnenje je, poznavajoč dolga leta stanje v zgornji Soški dolini, da bo vlogo množičnega turizma in vpliv na naravo treba slej kot prej obravnavati z večjim premislekom o vseh njegovih posledicah."

Vpliv na populacijo imajo tudi podnebne spremembe. Poleg tega je Soška postrv varovana vrsta, a varovane so tudi vrste, ki plenijo, kot so številne ptice in sesalci, posebej vidre, opozarja Podjed, zaradi česar bo v prihodnosti potrebna posebna strokovna analitika.

Veliko se v obstoj Soške postrvi vlaga tudi s pomočjo ribogojniških kapacitet, kar kliče po nadaljnji posodobitvi infrastrukture, tehnologije in znanja.