Goriški muzej je te dni zagnal novo brezplačno trojezično aplikacijo, s katero lahko tako domačini kot turisti spoznavajo sedanjost in preteklost Nove Gorice. 17 točk v mestu je po novem označenih z modrimi talnimi oznakami, ki usmerjajo na spletno aplikacijo z obogateno resničnostjo, poimenovano MALT.
Projekt z inovativnimi rešitvami odpira nov pogled na mesto, saj o znamenitostih in pomembnih stavbah s pomočjo omenjene aplikacije ob ogledu na licu mesta ponuja tudi podroben opis in galerijo fotografij iz preteklosti. Dodaten pomen projekta pa osvetljuje direktor Goriškega muzeja, Vladimir Peruničič:
„Jaz ga kot direktor inštitucije razumem tudi kot korak k temu, k čemer stremimo v Goriškem muzeju že nekaj let, torej da bi nekje v centru Nove Gorice lahko vzpostavili stalno pripoved o mestu, kako je Nova Gorica nastala, kako je rasla.“
Aplikacija bo zanimiva tudi za domačine, saj s fotografijami iz preteklosti odstira tudi manj znana dejstva o nekaterih objektih v mestu, pravi Rok Bavčar, soavtor projekta:
„Na primer prvi nebotičnik v Novi Gorici na Erjavčevi ulici. Potem prehod čez železniško progo, ta kamniti most, ki je bil porušen med 1. svetovno vojno, ki ga lahko vidijo na tej aplikaciji.“
Ljudi vabijo, da še pobrskajo po arhivih in prinesejo zanimive fotografije iz zgodovine najmlajšega mesta v Sloveniji. Vsebina aplikacije namreč še ni dokončna in se bo sproti nadgrajevala.
In kako aplikacija MALT, ki je bila razvita v sodelovanju z novogoriškim podjetjem Arctur deluje v praksi? Soavtor projekta David Kožuh pojasnjuje:
„Uporabnik sodobnega pametnega telefona se poveže na spletno aplikacijo MALT.SI. Nato pa je na obiskovalcu, ko ga pot zapelje na zemljevid, da najde eno izmed točk. Ko pride v to območje približno desetih metrov, ga bo sama aplikacija opozorila, da se nahaja na točki. Za lažjo orientacijo pa smo na te točke namestili tudi talne nalepke s puščico, da se lahko obiskovalec lažje orientira, kam naj se obrne.“
S projektom Obujamo spomine – puščamo sledi je goriški muzej uspešno kandidiral na mednarodnem projektu DOORS in zanj pridobil 27.000 evrov.
