„Slovenija ne bi bila to, kar je, če ne bi imela tega dela Primorske“

Na današnji dan, leta 1947, je začela veljati pariška mirovna pogodba, po kateri so Zgornje Posočje, Vipavska dolina, večji del Krasa in manjši del Istre postali del Slovenije. Na osrednji proslavi, ki je letos potekala v Ilirski Bistrici, je kot slavnostna govornica spregovorila predsednica republike Nataša Pirc Musar.

V govoru je poudarila pomen boja Primorcev za ohranitev narodne identitete in svobode. »Narod brez svobode je kot ptica brez peruti,« je dejala v uvodu ter dodala, da je ponovna priključitev Primorske eden najpomembnejših zgodovinskih trenutkov slovenskega naroda.

Gre za verjetno največji primorski praznik poudarja Gorazd Humar, predsednik Društva TIGR Primorske. „To je plod prizadevanj Primorcev, tako v času fašizma, ko so se tigrovci borili proti fašizmu, primorski duhovniki so odigrali svojo vlogo in potem še zmagoviti partizanski boj, vse to je pripeljalo do tega, da je Sloveniji bil vrnjen večji del tistega teritorija, na katerem so živeli Slovenci. Slovenija ne bi bila to, če ne bi imela tega dela Primorske.“

Proslava vsako leto ponovno obudi razpravo o poimenovanju praznika. „Že tigrovci so v svojem programu imeli eno samo točko, to je priključitev Primorske k matični domovini, tigrovci so govorili izključno o priključitvi. Tudi partizani. Primorci po končani vojni so si želeli priključitev k Jugoslaviji, tako da med Primorci tukaj ni nobenega dvoma.“

Kot še meni Humar, so o vrnitvi govorili slabi poznavalci zgodovine.