Sklad Bricem obljubil pomoč, pred novo sezono povečan strah pred opustitvijo vinogradov

Stanje v Goriških Brdih si je danes ogledala direktorica Sklada kmetijskih zemljišč Irena Tušar. Sklad ima v Občini Brda približno 400 hektarjev kmetijskih zemljišč, številni kmetje najemniki so utrpeli veliko škode, Sklad pa bo pozval vse zakupnike, naj čimprej sporočijo nastalo škodo in lokacije, sledil bo ponoven ogled terena.

"Tam, kjer so plazovi odnesli zemljo, bomo zakupnikom v naslednjem letu odpisali del zakupnin. Naslednje leto pridelek ne bo možen, potem pa upamo, da bomo lahko tudi sami kot Sklad pristopili k določenim sanacijam, bomo pa tudi pomagali pri pridobivanju dokumentov in urejanju administracije," je dejala Tušarjeva. Skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo ter Ministrstvom za naravne vire in prostor si bodo prizadevali, da se Brda ne zarastejo in da zadnji plazovi ne bi odvrnili domačinov k nadaljnji pridelavi vina.

Kot pravi Vasja Juretič s Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica gredo pogovori o pomoči v pravo smer: "Ključno je, da se popiše vsa škoda po kmetijskih zemljiščih, da si jo kmetje evidentirajo, naredijo čim več fotografij, tudi tam, kjer so škode manjšega obsega in se jih bo lahko saniralo v lastnih izvedbah. Škoda se bo v naslednjih tednih zagotovo popisala."

Škoda je ogromna, s točnim podatkom še ne razpolagajo, napovedali pa so, da kjer je riziko za neuspešno sanacijo prevelik, le-te ne bodo izvedli. Tik pred nami je nova vinogradniška sezona, s samo sanacijo pa ne morejo čakati.

Poveljnik Civilne zaščite Občine Brda Andrej Colja je dejal, da večjih nevarnosti, da bi se sprožili novi plazovi, ni: "Glede na to, da smo bili z geologom na terenu, ni za pričakovati pretiranega veselja, če bi se spet pojavile padavine, ampak on pravi, da verjetno tako velikih razsežnosti, glede na to, da so se plazovi tam, kjer so obstoječi, že sprostili, lahko pričakujemo, če ne bo znatnih padavin, malo olajšanja glede tega, da bi se takih gmot ne sprostilo več."

Direktor Kleti Brda Silvan Peršolja pa je povedal, da se škodo lahko razdeli v 4 intenzivnostne razrede: "Od takih, ki jih bodo kmetje lahko sami popravili, potem kjer je treba neko sodelovanje in se pričakuje vsaj majhna pomoč, pa do takih, kjer bodo morali priti geologi in so to neke stvari, ki so težko razumljive, kako jih spraviti na mesto."

Tudi Peršolja upa na hitro in enostavno pomoč, brez birokratskih zapletov in dolgotrajnih postopkov. Bojijo se, da bi kmetje vinograde opustili.