Šempetrska urgenca deluje že deset let, na leto se tam zglasi okrog 48.000 pacientov

30. decembra 2015 ob 1. uri zjutraj, ko so se za javnost prvič odprla vrata novega Urgentnega centra šempetrske bolnišnice, pacientov ni bilo, se je na včerajšnji slovesnosti ob 10. obletnici spominjal Erik Sedevčič, takratni predstojnik in današnji strokovni direktor šempetrske bolnišnice. Danes si je tak scenarij skoraj nemogoče zamisliti.

„Če se lahko malo pošalim, z obiskom smo nadvse zadovoljni, saj nas so obišče že skoraj 48.000 pacientov na leto, kar je bistveno več, kot so bile kapacitete Urgentnega centra Nova Gorica zamišljene ob odprtju, takrat so bile kapacitete preračunane na približno 37.500 pacientov letno.“

Gradnja centra je bila izziv, je pojasnila takratna direktorica šempetrske bolnišnice Nataša Fikfak. „Začeli smo tako, da je bilo praktično potrebno vse urediti, od dokumentacije do izbora izvajalcev, da ne rečemo, izbora opreme in zaposlenih, kar se je moralo zgoditi znotraj enega leta, po mojem tak izziv niti pri domači gradnji še nobeden ni poskusil, ampak nam je uspelo.“

Če je gradnja tekla po načrtih, so začetki urgence prinesli tudi usodne dogodke, zaradi napake na inštalaciji je namesto kisika izhajal smejalni plin, zaradi česar je umrl 52-letni moški, zgodil se je tudi oborožen napad na osebje urgentnega centra. A ne glede na to, je bilo odprtje urgence pomemben mejnik za Goriško regijo in širše, je ocenil v. d. direktorja Dimitrij Klančič. „In menim, da se je zelo spremenilo delo predvsem urgentne službe kot take, izražam tudi neki dvom ali nestrinjanje, da so vrata urgentnega centra tako široko odprta, namreč lahko se zgodi, da ob tem, ko so vrata tako odprta, da najhujši bolniki pravzaprav ne pridejo do takojšnje obravnave, čeprav se seveda borimo, da tako ne bi bilo.“

Nenujnih obravnav je še vedno precej, potrjuje vršilec dolžnosti predstojnika Urgentnega centra Miljenko Gaćeša (na zgornji foto). „Tako da je takih lažjih primerov, ki bi lahko bili obravnavani na primarnih ravni veliko, upam v prihodnosti na večjo pomoč zdravstvenih domov glede samih napotitev iz samih obravnav tistih lažjih primerov v pristojni ambulanti zdravstvenega doma.“

Ker je urgentni center za potrebe prebivalcev regije premajhen, je že izdelana projektna naloga za širitev centra proti vzhodu, potrebna bi bila večja čakalnica, dodatna ambulanta, na kadrovskem področju pa si želijo zlasti specialistov urgentne medicine.