Se v novogoriškem gozdu Panovec izvaja golosek?

Posamezniki, povezani v Goinciativo Goriške, so se pred kratkim obrnili na naš radio z opozorili, da Slovenski državni gozdovi v gozdu Panovec v Novi Gorici "masovno in vse vprek izvajajo sečnjo večstoletnih dreves in golosek". Ob tem jih je zbodlo tudi, da so določene vzpetine ob prečni poti Rožna dolina – Kromberk popolnoma opustošene.

Tako v podjetju Slovenski državni gozdovi kot na Zavodu za gozdove Slovenije navedbe zanikajo in odgovarjajo, da sečnja poteka v okviru redno načrtovanih gozdnogojitvenih in sanitarnih ukrepov, pri posegih pa da se dosledno upošteva status Panovca kot mestnega gozda s posebnim namenom. Vodja tolminske območne enote Zavoda za gozdove Edo Kozorog. „V mestnem gozdu Panovec je poudarjenih več funkcij, namen je, ob tem gospodarjenju, da se skrbi tudi za vse ostale funkcije, ekološke in socialne. Gospodari se na podlagi gozdnogospodarskih načrtov, sečnjo se pa izvaja vsako leto, in sicer, desetletni možni posek je določen v gozdnogospodarskem načrtu in je okoli 38.000 kubičnih metrov, vsako leto se pravzaprav poseka recimo 3.000 kubičnih metrov.“

Na treh odsekih ob poti Rožna dolina – Kromberk poteka širitev takoimenovanih pomladitvenih jeder, to je območij za ustvarjanje prostora za mladi gozd, ki so nastali ob vetrolomu leta 2015. Gre za skupno širitev sedmih pomladitvenih jeder, na katerih že uspeva mlad gozd pretežno bukve in jelke, visok približno 1,5 do 3 metre. Sečnja se je začela konec lanskega leta. V prihodnje je predvidena še dodatna sečnja na določenih odsekih avgusta letos, o čemer bo javnost pravočasno obveščena, so še dodali na Zavodu za gozdove. Kozorog dodaja: „Je tudi cilj gospodarjenja, da nekoliko razgibamo drevesno sestavo in tudi, da je to razmerje različnih razvojnih faz, tudi mladega gozda, ki ga zdaj v bistvu primanjkuje, da razgibamo to zgradbo in na ta način zagotovimo dolgoročno stabilnost in trajnost gozdov. Če karikiram, če bi pustili tako stanje brez pomladitev, potem bi se nam zgodilo recimo čez deset, dvajset, trideset let, da bi se ti gozdovi začeli sami razgrajevati, ampak vsi naenkrat.“

V konkretnem primeru so za večanje prostora mladega gozda posege opravili pri starejših iglavcih, starih med 100 in 110 let, pri katerih sta se v zadnjih dveh desetletjih močno zmanjšala prirastek in vitalnost.

V Slovenskih državnih gozdovih dodajajo, da se dela izvajajo skladno s profesionalnimi standardi. „Konec leta 2024 nam je ZGS izdal tri odločbe o odobritvi poseka izbranih dreves v državnem gozdu (gre za tri odseke v gozdnogospodarski enoti Gorica, ki mejijo drug na drugega). Podlaga za izdajo odločb je gozdnogospodarski načrt za Novo Gorico. Za posek je skupaj predvideno 966 kubičnih metrov gozdnih lesnih sortimentov, večinoma listavcev. To predstavlja manj kot polovico naravnega prirasta lesne mase na tem območju (v desetletnem obdobju priraste več kot 2.300 kubičnih metrov, sečnja na tem območju pa je edina v desetletnem obdobju). Sečnja in spravilo se trenutno še izvajata in sta v zaključni fazi - izvajalec bo s sečnjo in spravilom zaključil v tem tednu.“

Po zaključku se bo skladno z odločbami Zavoda za gozdove in kot je običajno pri izvajanju sečnje in spravila izvedla sanacija morebitnih poškodb v gozdu in na gozdnih prometnicah, so pojasnili v SiDG, kjer poudarjajo: “Mestni in primestni gozdovi niso gozdni rezervati. Za zagotavljanje trajnosti vseh funkcij, tudi socialnih funkcij, je potrebno aktivno gospodarjenje, ki vključuje tudi ukrepe pomlajevanja in obnavljanja sestojev. Kopičenje odmrlega, bolnega in mehansko šibkega drevja je med drugim celo nevarno za obiskovalce. Če želimo, da gozdovi izpolnjujejo svoje funkcije, torej da se v njih lahko odvija rekreacija, da nam zagotavljajo čist zrak, da skladiščijo ogljik, blažijo vremenske ekstreme, zadržujejo vodo, nudijo estetsko komponento itd., moramo z gozdovi aktivno gospodariti in jih ohranjati vitalne. Z ukrepom pomladitvene sečnje bomo omogočili, da bodo na tem območju tudi mlajša in vitalnejša drevesa, pravočasni posek odraslih dreves pa je ključen, da lahko mlajše drevje dobi prostor, svetlobo in hranila za nadaljnji razvoj.“