''Tovarna poroča napačne podatke na nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, ne vemo pa, ali jih prireja, ali zgolj ne poroča pravilno,'' so se glasili zaključki Civilne iniciative DANES pri pregledu delovanja Salonita Anhovo.
''Zaključki so, da je v okoljevarstvenem dovoljenju zapisano, da lahko sosežgejo 93.400 ton nenevarnih odpadkov, oni pa jih sosežgejo več kot 108.000 ton. V času občasnih meritev znižajo dozacijo vseh goriv, ne samo 3D goriv, kar pomeni, da verjetno zmanjšajo tudi proizvodnjo oz. dozacijo surovin v peč in v tem času merijo težke kovine (živo srebro). In ko se meritve nehajo, vnos teh surovin ponovno povišajo,'' pove Nina Mencin.
Sicer smo po objavi prispevka v uredništvo prejeli zahtevek s strani Civilne iniciative DANES po dopolnitvi prispevka, saj so po izjavah predstavnikov podjetja ponovno pregledali okoljevarstveno dovoljenje in ugotovili, da Salonit Anhovo vendarle lahko sežge nekaj več kot 108.000 ton nenevarnih odpadkov.
To so nam kasneje priznali tudi v podjetju: »Iz javno dostopnega okoljevarstvenega dovoljenja Salonita Anhovo je jasno razvidno, da veljavno dovoljenje dopušča sosežig skupne količine vseh odpadkov največ 108.960 ton na leto. Te maksimalne količine v Salonitu Anhovo nismo nikoli presegli. Navedbe, da naj bi nezakonito presegali največjo dovoljeno količino odpadkov v količini 93.400 ton letno, ne držijo.«
Kar pa najbolj očitajo Salonitu, je upoštevanje zgolj dnevnih povprečnih koncentracij, ne pa urnih, ki so precej odstopale od normativa. Povprečne vrednosti na posamezen dan presegajo tudi 1300 miligramov na kubični meter, medtem ko naj bi mejna vrednost znašala 500 miligramov na kubični meter. To jim omogoča tudi napačno upoštevanje merilne negotovosti kvalificiranega inštrumenta za dušikove okside.
Ministrstvo in Agencija za okolje na te podatke nista odreagirala, kar je civilno iniciativo negativno presenetilo, predsednik uprave Salonita Anhovo Tomaž Vuk pa ima ustrezno razlago: ''Za cementarno je zaradi lastnosti tega procesa predvideno, da se primerja dnevne povprečne vrednosti z mejno.''
Dodal je, da se v Salonitu držijo evropskega okvira, ki upošteva specifike vsake industrije posebej, kljub določenim presežkom pa naj bi bilo vse v skladu s predpisi. Tudi sami si želijo izvesti projekte, ki bi zmanjšali vplive na okolje, predlagali pa so podvojitev sosežiga.
''Tisto, kar mi sedaj predlagamo, je, da izvedemo projekt, ki bo na eni strani zagotavljal razvoj v smeri zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, na drugi strani pa tudi v smeri zmanjševanja vplivov na neposredno bližnjo okolico. Pravzaprav bi tiste najpomembnejše emisije s tem prepolovili,'' dodaja Vuk.
Miha Stegel, župan Občine Kanal ob Soči, pravi, da se na to temo odpira vse več vprašanj, vendar upa, ''da bodo tako podjetje kot inšpekcija in država pravilno odreagirali ter zagotovili varno okolje tukajšnjim prebivalcem.''
Občinski svet je na koncu sprejel sklep, s katerim nalaga županu in občinski upravi, da če obstaja utemeljena pravna podlaga tudi ustrezno ukrepata oziroma podata prijavo proti Salonitu za sum kršitve okoljevarstvenega dovoljenja. S tem se Občina Kanal tudi ne strinja s prej omenjenim povečanjem sosežiga.
