"Različni kraji, zgodbe, narečja, a ena Primorska. Tega nam ničesar in nihče ne more vzeti!"

To je na sobotni osrednji proslavi v Lipici, kjer se je zbralo več tisoč nastopajočih in približno 10.000 obiskovalcev, izpostavila slavnostna govornica, predsednica države Nataša Pirc Musar: "Takoj po koncu prve svetovne vojne sta dozorevala prebujenje in spoznanje, da si Slovenke in Slovenci zaslužimo svobodo in narodnostne pravice. Več kot 300.000 Slovenkam in Slovencem so bile s sistematičnim raznarodovanjem in zatiranjem grobo kratene človekove pravice. Upor na Primorskem ni živel le v skrivnih organizacijah in partizanskem osvobodilnem boju, temveč tudi v besedi, kulturi in umetnosti."

Župan Občine Sežana Andrej Sila pa je opozoril na novo polemiko glede imena samega praznika. Dejal je, da Primorska in njen praznik pripadata vsem Primorkam in Primorcem ter presegata politične delitve: "24 občin, 825 naselij, različni kraji, različne zgodbe, različna narečja, a ena Primorska. Prav ta povezanost je danes pomembnejša od vsega drugega. V teh dneh veliko govorimo o imenu našega praznika, toda danes nismo tukaj zato, da bi se delili zaradi ene besede. Tu smo se zbrali, da skupaj praznujemo vse tisto, česar nam nobena beseda ne more vzeti."

Da lahko vsako leto obeležimo ta državni praznik, je pomembno za slehernega Primorca: "Pomeni nam to, da se spomnimo, da je bila leta 1947 pariška mirovna konferenca, na kateri so Primorsko vrnili matični domovini, potem ko je bila 20 let pod Italijani in fašističnim režimom." // "To je odločitev, da ste se Primorci pravilno odločili, ko ste se odločili za Slovenijo." // "Moj stari oče je bil komandant, potem so ga pa Italijani ubili, staro mamo so poslali na Rab, otroke pa v izgnanstvo." // "Zelo pomembno je zaradi tega, ker smo po 1400 letih dobili svojo državo, potem pa smo se ji še Primorci priključili."

Prihodnje leto bo od pariške mirovne pogodbe minilo 80 let in napoveduje se nova velika proslava.