Projekt Karst Firewall 5.0: "Kras se segreva in suši, požarna ogroženost pa narašča!"

Požari na Krasu niso naključen dogodek, temveč opozorilni znak. Tako pravijo raziskovalci iz Slovenije in Italije, ki so v okviru projekta Karst Firewall 5.0 preučili dejavnike, ki vplivajo na požarno ogroženost, ter iskali rešitve za njeno zmanjševanje.

Podatki kažejo, da so poletja vse bolj vroča in suha, vročina traja dlje časa, povprečna letna temperatura se je v zadnjih desetletjih zvišala za več kot 1 °C, trend pa se še pospešuje. Število dni, ko temperature presežejo 30 °C, se je povečalo na več kot 50 dni, potrojilo se je število tropskih noči, ko temperatura ne pade pod 20 °C, padavine postajajo vse manj predvidljive, kar prinaša daljša obdobja izsuševanja tal, sušenja vegetacije in kopičenja suhe biomase.

Matteo Feruglio, projektni vodja: "V primeru Krasa je tako, da 90 odstotkov požarov povzroča človek ali s svojo malomarnostjo ali zaradi objektivnih infrastrukturnih problematik, kot je npr. železnica. Predvsem na italijanski strani so določeni deli, kjer morajo vlaki zavirati in zaradi tega se sprožijo iskre in ko je podnebje suho ter je vegetacija zelo izkušena, te iskre lahko tudi povzročijo požar."

Pri nevarnosti se je kot najpomembnejši dejavnik izkazala prav bližina cest, železnic in naselij. Več kot dve tretjini vseh zabeleženih požarov se je namreč začelo manj kot 50 metrov od cest ali poti. Več kot 90 % območja Krasa pa spada med območja z visoko ali zelo visoko ranljivostjo. Poleg tega se z opuščanjem kmetijstva številna območja zaraščajo z lažje vnetljivim grmovjem in mladim gozdom.

Kakšna je preventiva? "Kositi oz. zmanjševati količino vegetacije, torej ustvarjati protipožarne pasove, to je ena stvar. Druga je, da pokrajino oblikujemo v obliko mozaika, da se poleg gozda vzpostavijo tudi travniki ali pa da obnovimo suhe zidove, ker tudi suhozidna gradnja je neke vrste obramba proti širjenju požarov. Paša je tudi en primer, kjer s tem, da rast omejimo s pašo, pripomoremo k omejevanju požarov."

Ob nadaljevanju emisijskih trendov bi se lahko poletne temperature na Krasu do konca stoletja zvišale tudi za do 6 °C. Čeprav po eni strani analize kažejo, da bi se lahko verjetnost nastanka požarov zaradi napovedi večje količine letnih padavin zmanjšala, pa po drugi strani napovedujejo, da se bo površina območij z zelo visoko ranljivostjo za malenkost povečala.

Ena najpomembnejših značilnosti projekta Karst Firewall 5.0 je povezovanje Slovenije in Italije. Požari, ki izbruhnejo na eni strani meje, se lahko hitro razširijo tudi na drugo stran. Le s skupnimi močmi se lahko ustvarijo temelji za usklajeno upravljanje požarne ogroženosti na celotnem Krasu. Poleg tega so v sklopu projekta začeli uporabljati umetno inteligenco oz. strojno učenje za vzpostavitev algoritma, ki lahko z večjo natančnostjo predvideva, kdaj in kje je največja nevarnost, da se sprožijo požari.