V javnosti še vedno odmeva dogodek v Bovcu, ko je preteklo soboto avstrijski državljan, ki je doživel infarkt, čakal na helikopter kar uro in pol. Stroka se znova oglaša s pozivi, da je potrebno čim prej urediti to področje, in sicer z uvedbo namenskega reševalnega helikopterja v sistemu nujne medicinske pomoči.
Strinja se direktor tolminskega Zdravstvenega doma Primož Uršič, ki pravi, da je ekipa iz tolminskega Zdravstvenega doma svoje delo opravila brezhibno: „Ekipa v Bovcu je bila aktivirana takoj, ker je bil tudi rešilec, prišla na teren. Z dežurnim zdravnikom, ki je bil v Tolminu, so bili na vezi, tako da so že registrirali vitalne funkcije, EKG, in so te tudi takoj sporočili. Tako da je bil tudi naš dežurni zdravnik, ko se je odpravil v Bovec, že bil v komunikaciji z UKC-jem in tudi s helikoptersko ekipo.“
A helikopter je bil zaseden z drugim nujnim medicinskim prevozom, kar se pogosto dogaja. Na območju tolminskega Zdravstvenega doma je bilo lani 45 tovrstnih prevozov, v praksi pa bi jih moralo biti precej več: „To je recimo okrog 20 do 30 odstotkov dodatnih primerov, pri katerih prevoz ni bil narejen, zato ker je bil, ali helikopter zaseden ali ni mogel zaradi vremenskih oziroma logističnih težav intervenirati.“
Na težavo že vrsto let opozarja reševalec Robert Sabol, ki je tudi pobudnik peticije za uvedbo namenskega reševalnega helikopterja v sistemu nujne medicinske pomoči Slovenija. Ocenjuje, da se zatika zaradi pomanjkanja politične volje: „Uporabljamo zastarele vojaške helikopterje, ki so neprimerni, tehnika, ki jo uporabljajo danes, je preživeta. V tujini se dela s helikopterji, ki omogočajo hiter vzlet, so bistveno bolj varni zaradi avionike. Pri nas pa se žal uporablja zastarele vojaške helikopterje in posledično so odzivni časi daljši.“
V ozadju je bitka dveh lobijev, vojske in policije, meni Sabol: „To, ali bo nekdo v Sloveniji preživel ali ne, je odvisno samo od tega, kako hitro bo dobil zadostno pomoč. To pa je povsem nepomembno, kakšne barve helikopter bo prišel, važno, da pride hitro.“
Sabol še opozarja na zadostno število pilotov, ki ustrezajo normativu minimalno 1000 ur poleta, kar je predpisano z evropsko regulativo 965/2012. „Ne samo, da smo edina država v Evropi, ki nima namenskih helikopterjev, smo tudi država, ki krši evropske predpise,“ še izpostavlja sogovorec, ki poudarja, da bi to področje moralo nasloviti ministrstvo za zdravje.
