Pred tremi leti so se na Krasu začeli dnevi ognja, neprespanih noči, a tudi solidarnosti

Na današnji dan pred tremi leti se je na Krasu začela ognjena stihija, ki je trajala 17 dni, in v kateri se je z ognjem borilo približno 15 tisoč gasilcev, policistov, vojakov, pilotov in ostalih prostovoljcev. V največjem požaru v zgodovini samostojne Slovenije je zgorelo več kot 3700 hektarjev površin, od tega kar dobrih 2900 hektarjev gozdov.

Vodja takratne intervencije, poveljnik Gasilske enote Nova Gorica, Simon Vendramin se tako spominja dogajanja: „Tistih dni nikakor ne bomo pozabili, bili so dnevi ognja, neprespanih noči, izjemen napor smo mogli vložiti, da smo nekako požar obvladali, ta goriški Kras je izgubil svojo podobo. Niso pa takratni trenutki prinesli le uničenja, prinesli so tudi neverjetno povezanost in pokazali, kako znamo ljudje stopiti skupaj.“

Bilo je kot v vojni, zavijale so sirene, slišati je bilo poke neeksplodiranih ubojnih sredstev, a bo kljub temu v spominu ostala tudi solidarnost. „Najbolj se bomo spomnili te solidarnosti, kajti pomoč je prihajala od vsepovsod, gasilci, vojaki, prostovoljci, civilna zaščita, domačini,... In ljudje iz vseh koncev Slovenije, kako so prinašali vodo, hrano, spodbudne besede, besede hvaležnosti.“

Letošnje poletje je zaenkrat bolj mirno, saj na Krasu tudi v dneh razglašene velike požarne ogroženosti naravnega okolja ni bilo požara. Po treh letih obnova uničenih gozdov še vedno poteka, so nam pojasnili na Zavodu za gozdove Slovenije. „Večino poškodovanih gozdov smo začeli takoj po požaru obnavljati po naravni poti, okoli 900 ha gozdov pa je požar uničil do te mere, da bo potrebna obnova s sadnjo sadik gozdnega drevja in setvijo semena. Ključna je bila hitrost obnove, saj so ogolele gozdne površine izpostavljene eroziji prsti, hitremu zmanjševanju njihove rodovitnosti in širjenju invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst. Podlaga za vse ukrepe v gozdovih je bil v dveh mesecih po požaru pripravljen Načrt sanacije poškodovanih gozdov.“

Obnova poškodovanih gozdov se je začela že jeseni leta 2022 in se nadaljevala v naslednjih letih, vsako leto med novembrom in marcem, ko je najbolj primerno obdobje za sajenje sadik in setev semena.

„Doslej smo večinoma ob obsežnem sodelovanju javnosti – prostovoljcev obnovili 87 ha gozda  s sadnjo sadik gozdnega drevja in 344 ha s setvijo semen avtohtonih drevesnih vrst. Skupaj je bilo tako obnovljenih s sadnjo in setvijo 431 ha najbolj prizadetih gozdov. To je približno letna površina umetne obnove v celotni Sloveniji. Posadili smo skoraj 120.000 sadik gozdnega drevja in posejali več kot 10 ton semena gozdnih drevesnih vrst. Cilj je pomagati naravi pri ponovni vzpostavitvi naravnega ekosistema, s tem preprečevanje oziroma zaustavitev erozijskih procesov in preprečitev pretirane razrasti invazivnih rastlinskih vrst.“

Ključna pa je tudi preventivna. V treh letih je bilo zgrajenih 66 km novih protipožarnih intervencijskih prometnic, s čimer se je njihov skupni obseg povečal na približno 730 km. Opravljeno je bilo vzdrževanje na 1047 km intervencijskih prometnic, na najbolj nedostopnih terenih je bilo zgrajenih 2 km intervencijskih stez, izvedenih je bilo 36 novih specialnih hidrantov za požare v naravnem okolju, postavljen en prostor za izven letališko pristajanje helikopterjev in eno večje zajetje za vodo. Požarno ogrožen prostor je sedaj bolje dostopen za gasilce, črpanje vode iz vodovodnega sistema pa je omogočeno tudi v večjih količinah, ki so nujno potrebne za učinkovit odziv na prihodnje požarne dogodke, še ocenjujejo na Zavodu za gozdove Slovenije.