Pred regijskim Festivalom duševnega zdravja: na Goriškem še vedno problematični alkohol, psihoaktivne snovi, anksioznost in duševno zdravje žensk

Tudi letos se bo pod okriljem novogoriške območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (OE NIJZ) odvil Festival duševnega zdravja Goriške regije. Začel se bo 23. septembra, 6 osrednjih dogodkov se bo odvilo v toku 3 mesecev, z aktivnostmi pa bodo obeležili svetovne dneve preprečevanja samomora, duševnega zdravja in preprečevanja zasvojenosti.

"Ko govorimo o duševnem zdravju, ne govorimo le o odsotnosti duševnih bolezni in motenj. Namreč, duševno zdravje omogoča ljudem, da doživljajo življenje kot smiselno, da so ustvarjalni in aktivni, da sprejemajo samega sebe in svoja čustva, da čutijo pripadnost v družbi, v kateri živijo, in prispevajo k njenemu razvoju ter napredku," je o pomenu festivala, predvsem pa zavedanja, kaj duševno zdravje sploh je in koliko je pomembno, povedal An Galičič z novogoriške OE NIJZ-ja.

V Sloveniji približno 39 odstotkov oseb dosega stanje cvetočega duševnega zdravja, bolj so v ospredju moški oz. osebe v višjih starostnih skupinah, številke pa kažejo problematiko upadanja duševnega blagostanja mladostnikov, še posebej je to opazno pri dekletih.

Na Goriškem je zelo prisotna problematika prekomernega uživanja alkohola, po drugi strani pa je povprečje glede samomorov prav na Goriškem nižje od slovenskega povprečja. Samomorilnost je na našem koncu še vedno najpogostejša med starejšimi, govorimo o starosti 74 let in več, izstopa pa tudi populacija mladih do 18. leta starosti.

Andrejka Prijon, regijska koordinatorica za duševno zdravje na novogoriški OE NIJZ-ja: "Psihoaktivne snovi, od cigaret do prepovedanih drog, so med mladimi zelo razpršene. Če ostanemo pri mladih, veliko je anksioznosti in depresivnih motenj. Tega je toliko, da tudi zdravstvo to težko obvladuje. Kritično imamo uporabo alkohola v določenih delih regije in potem je tema mogoče duševno zdravje žensk. Morali bi pogledati bolj natančno in se vprašati, od kje ima Goriška najvišjo stopnjo absentizma, to je bolniških odsotnosti, kaj botruje tem odsotnostim in kolikšen je delež težav z duševnim zdravjem v teh odsotnostih."

Velja poudariti, da je stigma na Goriškem glede duševnega zdravja še vedno močno prisotna. Zato tudi delujejo in se med seboj povezujejo službe, ki osebam z duševnimi stiskami pomagajo, govora je o javnih službah s področja zdravstva in socialnega varstva, pa tudi o nevladnih organizacijah, kamor se lahko te osebe obrnejo.