Pozeba je na Goriškem povzročila med 10 in 100 odstotki škode na sadnem drevju, natančne ocene sledijo

Pozeba je v minulih dveh nočeh, ko so temperature tudi na Goriškem segle nekaj stopinj pod ničlo, povzročila med 10 in 100 odstotki škode na zgodnjih sortah sadja, ugotavljajo na novogoriškem Kmetijsko gozdarskem zavodu, kjer natančnejše ocene pričakujejo v naslednjih desetih do štirinajstih dneh.

Pozeba je prizadela sadjarske lege na območju celotne severne Primorske, pravi Vasja Juretič, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje na omenjenem zavodu: „Mogoče gre izločiti samo ta severni del, kjer so bile rastline fenološko toliko nazaj, da so brsti še zaprti in tam zaenkrat po naših ocenah kakšne velike škode ne bi smelo biti. Škoda se je zgodila na območju Goriških Brd, celotne Vipavske doline, Krasa in Slovenske Istre. Govorim predvsem o nižjih legah, ki so dejansko bolj izpostavljene nižjim temperaturam.“

Med zgodnje cvetočimi sadnimi vrstami so prizadete zlasti breskve in marelice, škode bo v razponu med 10 in 100 odstotkov. Stroka pa ne izključuje niti škode na kakiju. „Na najbolj izpostavljenih legah že sedaj z gotovostjo lahko rečemo, da je 100-odstotno pobralo ves pridelek, kajti plodiči so že danes rjavi in tam v bistvu ni ostalo nič,"

je povedal Juretič. Morebitna škoda na trtah se bo pokazala pa šele v naslednjih tednih. V Sadjarskem centru Bilje so nasade obe noči, ko je temperatura segla pod ničlo, oroševali, pravi vodja centra, Davor Mrzlić: „Če dejansko hočemo pridelek, mislim, da smo ga mi v teh nočeh rešili, je oroševanje zelo uporabno, koristno. Sreča je, da imamo po nekaj letih poln Vogršček z vodo.“

Zaščite z oroševanjem se sicer poslužuje le okrog 5 odstotkov sadjarjev na Goriškem, saj gre za precej drago investicijo. „Velja pa tudi to, da imamo pred nami praktično cel april. Vemo, da se je glavnina škod v zadnjih desetih letih zgodila prav v tem aprilskem času, ko so bili že plodiči na rastlinah, tako da nas te podnebne spremembe pravzaprav vse skupaj skrbijo,“ dodaja Juretič.

Na račun temperatur nad lediščem, ki so v zadnjih letih januarja in februarja že stalnica, se namreč takrat že zaključi mirovanje rastlin in začne se vegetacija. Ob vdorih hladnega zraka, ki v marcu in aprilu niso neobičajni, pa se brsti in cvetovi poškodujejo oz. pomrznejo.

Intenzivnega sadjarstva v prihodnosti v dolini zato brez ustrezne zaščite v prihodnosti ne bo več moč izvajati, zaključujeta strokovnjaka iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica.