Pojemo ga veliko, pridelamo zelo malo: priložnost za Goriško?
Na Kmetiji Bric na Vogrskem je nedavno potekala predstavitev odpornih sort namiznega grozdja. Njegova pridelava je pri nas še precej nerazvita, saj večino grozdja, ki ga najdemo na trgovskih policah, uvozimo. V Sloveniji namizno grozdje pridelujemo na le okoli 30 hektarjih.
V register je vpisanih več kot 140 pridelovalcev, pri čemer je pogoj za vpis pridelava namiznega grozdja na površini 500 kvadratnih metrov ali več, pojasnjuje Ana Leskovšek, svetovalka specialistka za sadjarstvo in oljkarstvo pri KGZ Nova Gorica:
"Površina se je sicer od leta 2015 do 2025 podvojila, ampak kljub temu pridelamo samo 163 ton grozdja, uvozimo pa ga med 13.000 in 15.000 ton. Povprečen Slovenec na leto poje štiri kilograme grozdja, tako da imamo velik razkorak med tem, koliko ga pridelamo in koliko pojemo."
Večjih pridelovalcev je le peščica, med njimi sta dva na Goriškem. Med prvimi so se pridelave lotili na Kmetiji Bric na Vogrskem. Gospodar Žan Bric:
"To je bila tatova ideja. Želel je nekako nadomestiti breskve, saj smo bili prej eni večjih pridelovalcev breskev. Leta 2010 smo zasadili prvo kolekcijo namiznih sort in nato površine povečevali, tako da smo zdaj nekje na hektarju in pol. Pridelujemo okoli 60 različnih sort, praviloma naj bi bile to odporne sorte."
Bric meni, da bi lahko bilo namizno grozdje zanimiva tržna niša tudi za druge goriške pridelovalce, predvsem na območjih z urejenim namakanjem, saj potrebuje veliko vode.
"Pred šestimi leti, ko sem delal diplomsko nalogo prav o namiznem grozdju, smo bili pod enim odstotkom samooskrbe. Namiznega grozdja se precej poje, pridelamo pa ga razmeroma malo, tako da je tu še potencial za tiste, ki znajo delati s trto in imajo možnost namakanja, na primer na prvačkem polju, Vogrskem, v Šempetru in Vrtojbi."
Medtem ko se je trgatev namiznega grozdja že zaključila, je trgatev v vinogradih v polnem teku. Tudi na Vogrskem se je letos začela prej kot običajno. Pridelka bo zaradi suše in ožigov nekoliko manj, zadnje padavine pa so trtam vendarle pomagale. Bric ob tem ocenjuje, da bo treba vinogradništvo zaradi spreminjajočih se vremenskih razmer v prihodnje še bolj prilagajati.
Prisluhni celotnemu pogovoru z Žanom Bricem:
