Pod daljnovodom pri Ložah poginilo več ptic, med njimi tudi beloglavi jastreb

Prejšnji teden je pri Ložah v Vipavski dolini domačin sredi travnika pod visokonapetostnim daljnovodom našel odtrgano perut beloglavega jastreba. Najdba je bila še posebej nenavadna, saj preostalega dela ptice v bližini ni bilo. Ker so znani primeri, ko lahko ptica tak trk z omenjeno infrastrukturo preživi, je takoj stekla iskalna akcija.

Tomaž Mihelič iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic: "To je vrsta, ki pri nas ne gnezdi, se pojavlja samo na preletu in ugotovili smo, da pogosto preletuje Slovenijo v tem koridorju med Alpami in Jadranom."

Jastrebovo truplo so domačini našli kasneje, kakšna dva kilometra stran. Ob iskanju pa se je izkazalo, da je bilo žrtev, ki so trčile v žice, veliko več. Med pregledovanjem območja pod električnimi vodi so našli več poginulih osebkov večjih vrst ptic, ki so umrli zaradi električnega udara. Pri kanji je bil udar tako silovit, da ji je prav tako odtrgal perut, med žrtvami pa se je znašla tudi redka velika uharica.

Zakaj so napetostni daljnovodi za ptice takšna nevarnost? "To so relativno visoki objekti, ki imajo na vrhu zemeljsko žico, ki je zelo tanka in ptiči ne pričakujejo, da je na tej višini še kakšna bariera in so na te stvari veliko manj pozorni. Izkaže se, da problemov ne povzroča vodnik, torej nižje žice, ampak predvsem ta najvišja, ki v bistvu predstavlja neko ozemljitev daljnovoda," odgovarja Mihelič.

Primeri, ko infrastruktura ob trku ptici odtrga perut, so sicer redko dokumentirani, vendar znani. Je pa moč takšne trke preprečiti, in sicer s posebnim označevanjem, ki je pticam vidno.

Društvo s partnerji v okviru projekta LIFE for Lifelines išče rešitve, s katerimi bi dolgoročno ohranili funkcionalnost pomembnih preletnih poti, kot je ta med Alpami in Jadranom, ter zmanjšali vpliv energetske infrastrukture na ptice.