„Želimo si drugačnih, modernejših metod učenja, učenja za življenje, manj natrpan šolski urnik in več informacij o aktualnem dogajanju,“ takole bi lahko strnili zaključke z današnjega srečanja Medobčinskega otroškega parlamenta za učence iz goriške regije, ki so, tako kot denimo njihovi vrstniki v Ajdovščini pred nekaj dnevi, razpravljali na temo „Šolski sistem“.
Ta je v Sloveniji po mnenju mladih sicer dober. Velikokrat se pripombe mladih sicer glede načina učenja v slovenskih šolah nanašajo na to, da je preveč balasta in učenja na pamet. Neža Saksida iz Osnovne šole Dornberk o tem razmišlja takole: „Kakšnih stvari je preveč, kot so letnice pri zgodovini, ki jih pozabiš še dan po testu. Še vedno pa so te stvari po svoje fajn, ker se z učenjem na pamet baje najbolj uri možgane.“
Ela Pirih iz Osnovne šole Branik pravi, da njo in njene vrstnike precej moti natrpan šolski urnik, o šolskem sistemu meni pa: „Mogoče je malo zastarel, preveč je teorije, prideš, se usedeš, prepišeš in greš na drugi predmet, se usedeš, prepišeš. Ni nekega zabavnega dela, na primer dela po skupinah, da se pogovarjaš, komuniciraš.“
Poleg tega si želijo več praktičnega učenja na sodoben način z uporabo sodobnih orodij in aktivnega sodelovanja pri pouku.
So pripombe mladih tudi slišane pri odločevalcih? Tako koordinatorica otroških parlamentov za Goriško iz MDPM za Goriško, Andreja Vizintin kot eden od mentorjev, Primož Hvala Kamenšček iz OŠ Miren se strinjata, da so mladi premalo slišani. V minulih dveh letih so mladi parlamentarci razpravljali na temo Duševno zdravje otrok in mladih in poudarili, da si želijo več vsebin, povezanih s tem, obenem pa manj pritiskov v obliki preverjanj znanja. „Potem pa na žalost vidimo, ko je bil predlog spremembe šolskega sistema, se je kmalu po tem uvedel NPZ že v tretjem razredu, pa še tuji jezik … predlogi otrok niso bili preveč upoštevani," pove Vizintin.
Mladi so precej kritični in ocenjujejo, da je pouk ostal precej arhaičen glede na družbo in čas, v katerem živijo. Koliko so se teme iz minulih otroških parlamentov upoštevale v šolskih programih? „Na žalost, če sem odkrit, skoraj nič. Gre bolj za razmišljanja, kritičen odnos, da tudi sami znajo zavzeti neko participacijo, ampak v resnici se pa to skoraj ne udejanji,“
je odkrit Primož Hvala Kamenšček, ki dodaja, da bi mladim kazalo bolj prisluhniti, saj imajo zelo realističen pogled na življenje ter da vse premalo slišimo, kaj sporočajo.
