„Veliko obljub smo poslušali v času po požaru, a sedaj so na nas pozabili,“ so jezni občani, ki so utrpeli škodo v predlanskem požaru na Krasu in so računali na državno pomoč. V Selah na Krasu so se včeraj že četrtič sestali, da bi po skoraj 20 mesecih ponovno opozorili na to, da še vedno nimajo odgovora, kdaj jim bo izplačana obljubljena finančna pomoč. A iz države odgovarjajo, da so do nje upravičeni le nosilci kmetijske dejavnosti, ne pa tudi fizične osebe.
„Obljubili so vse, ko je bil takrat Golob tukaj na obisku, je vse obljubil, da bomo Kraševci veseli, da bomo presrečni, kaj bodo vse naredili tukaj. Dejansko niso naredili nič,“ se priduša Kazimir Frančeškin iz Sel na Krasu.
Na včerajšnji sestanek so tako povabili tudi predsednika vlade, pristojnega ministra za naravne vire in prostor ter župana Občine Miren – Kostanjevica. Od vseh se je odzval le slednji. Med prebivalci Sel na Krasu, ki so utrpeli precejšnjo škodo, je tudi Robert Lemut, ki je gojil drobnico, a je bil dejavnost po požaru primoran opustiti: „Nam je zgorelo okrog pet kilometrov in pol elektro pastirja, ograje. Dobili smo obljube, a ni bilo nič. In kaj se zgodi? Pade volja, pade morala in potem je konec. Najslabše pri vsemu je, da to gledajo tudi moji otroci in vsi ostali. In se vam zdi, da se bo po tem še kdo odločil za kmetijstvo? Pri zdravi pameti najbrž da ne.“
Škodo so občani pravočasno popisali in uveljavljali tako na občinski kot državni ravni, a brez uspeha. Zamerijo pa tudi občini, ki bi se, kot pravi, lahko bolj zavzela zanje. „Človek vsaj pričakuje, da na koncu ne dobi položnice za najemnino za pogorele pašnike, ker ni niti moč pasti.“
Višina ocenjene škode na sadovnjakih in trajnih nasadih in ostalih nepremičninah, ki jo je občina v imenu oškodovancev prijavila po požaru in predala na pristojno ministrstvo, znaša skoraj milijon evrov, vseh zahtevkov je bilo 126,pojasnjuje župan Mauricij Humar. Na območju pogorišča pa je samo 19 upravičenih do povračila stroškov nastale škode v trajnih nasadih, in to v višini dobrih 32.000 evrov. Do povračila škode so namreč upravičene zgolj pravne osebe, denimo tisti, ki imajo prijavljeno kmetijsko dejavnost, fizične osebe pa ne. „Ni pošteno, ne! Mi smo tudi nekaj vlagali v parcelo, tudi če smo fizični … nismo vsi pravne osebe s prijavljenim kmetijstvom, nismo toliko močni finančno,“
pravi Kazimir Frančeškin. Požar na Krasu je država decembra 2022 opredelila kot naravno nesrečo, zato so prizadeti prebivalci Krasa mnenja, da bi tudi v tem primeru, tako kot pri lanskih poplavah, morale biti do finančne pomoči upravičene tudi fizične osebe.
„Če bo prišlo do izplačil škod, to je na strani države. Žal je občina tu nemočna. Parkrat smo se pozanimali, moji sodelavci so govorili, vendar kakšnih oprijemljivih informacij za poplačilo te škode zaenkrat nimamo.“
pravi župan Občine miren – Kostanjevica, Mauricij Humar.
Občina sklada za tako obsežne naravne nesreče nima. Bo pa tudi letos v okviru razpisa za kmetijstvo namenila sredstva za trajne nasade, letos bodo namenili okoli 30.000 evrov, a tudi na ta razpis se bodo lahko prijavili le tisti s statusom kmeta.
Kako torej naprej? Robert Cotič v imenu občanov napoveduje:
„Mislim, da kakšen pravni nasvet bomo mogli poiskat, mi se čutimo oškodovani in pričakujemo od države, da nam pomaga.“
Na ministrstvu za kmetijstvo je odprt razpis za izgradnjo štirih hidrantov na Krasu, na katerega se bo občina prijavila, vsekakor pa bo treba zagotoviti novo, zmogljivejše vodovodno omrežje, dodaja župan Humar.
Od države je občina leta 2022 dobila povrnjene stroške intervencije v višini 190.000 evrov, lani pa je občina preko razpisa Ministrstva za naravne vire in prostor za obnovo javne lokalne infrastrukture prejela skoraj 250.000 evrov za obnovo v požaru poškodovane javne infrastrukture – po županovih besedah sta bili iz tega naslova obnovljeni cesti Korita na Krasu – Kostanjevica na Krasu in Trstelj – Temnica.
