Oljkarji v Kozani opozorili na težave pri pridelavi oljčnega olja, želijo si skupnega nastopa na trgih

Na pobudo briških oljkarjev se je pred dnevi v Kozani Goriških Brdih odvilo srečanje senzoričnih ocenjevalcev in oljkarjev, katerega so se poleg domačega društva, udeležili še oljkarji in oljarji z Goriške in Obale. Posvetili so se problematiki pri pridelavi oljčnih olj. Gostitelj Nedjan Brataševec iz Vile Eva v Kozani:

„Seveda se srečujemo z istimi težavami. Težave so podnebne spremembe, ki zelo vplivajo na proizvodnjo, pa seveda tudi nevarnosti, ki prežijo na oljčno olje, odnosno oljke.“

Težave se kažejo tudi na račun opuščanja oljčnikov, bodisi na račun bolezni v nasadih ali pa zato, ker nekateri pridelovalci nimajo naslednikov. Timon Brataševec je predstavnik mlajše generacije, ki se na družinskem posestvu v Kozani ukvarja s pridelovanjem oljčnega olja: „Vedno več se pojavlja ta problematika, največ sem slišal v Italiji, kako se to zapušča, starejši ne zmorejo več, mladina ima svoje službe. Z oljko se je treba ukvarjati, ni več kot enkrat, ko si jo posadil in ni bilo veliko dela z njo. Sedaj pa moraš slediti, kakšna hranila ji boš dajal, kako se boš odzival s škodljivci ...“

Oljkarji si želijo tudi skupnega nastopa na trgih, saj bi to okrepilo njihovo prepoznavnost, sodelovanje z inštituti, kakršen je Inštitut za oljkarstvo, pa je nujno, saj na podlagi njihove ocene tako vedo, ali gredo v pravo smer, se strinjajo pridelovalci oljčnega olja. Na posvetu je sodelovala tudi namestnica predstojnice omenjenega inštituta, Milena Bučar Miklavčič. Največja težava slovenskega oljkarstva je, kot pravi, to, da ne gre za panogo, prisotno po vsej državi. Obenem pa kmetijska politika doslej ni imela posluha za spodbujanje finančnih podpor pridelavi oljčnega olja. Oljčniki so praviloma razpršeni na manjših površinah in kot taki ne vstopajo v kmetijsko sofinaciranje, ki kot najmanjšo enoto obravnava en hektar. „Pomeni, da kmetijska politika ni bila naklonjena oljkarjem. Mi nismo črpali takih sredstev, kot bi jih lahko in kot so jih črpali naši sosednje, to pomeni finančne podpore na liter olja, to pomeni, tudi, da bi s tem imeli zelo dobro urejeno pridelavo, da bi vedeli, koliko pridelamo,“

zaključuje Milena Bučar Miklavčič.