Ob urejanju kolesarke proti goriškemu Krasu in ajdovski občini tudi ureditev obeh trgov

Na Komenskem Krasu bodo prihodnje leto v občinsko blagajno predvidoma zbrali 8,6 milijona evrov prihodkov, ob tem je predvidenih slabih 10 milijonov evrov odhodkov.
Približno 40 odstotkov bo namenjenih investicijam, poudarja komenski župan Erik Modic, po drugi strani pa je tudi približno ena četrtina vseh prihodkov iz namenskih sredstev Evropske unije in Republike Slovenije za že prijavljene projekte. „Še naprej vlagamo pridno v obnovo rekonstrukcije vaških domov oziroma v projektiranje, nekoliko povečujemo sredstva za ceste, ki jih je pa sigurno premalo, več ne moremo zagotoviti. Največji projekt v prihodnjem letu je Geomob2, kolesarska povezava daljinskih državnih oziroma tudi regionalnih povezav.“
V obdobju prihodnjih dveh let bo za projekt namenjenih 2,5 milijona evrov. „Bomo šli na to traso iz Komna do občinske meje proti Lipi na eni strani in na drugi strani pa iz Kobjeglave preko Hruševice, Štanjela do Podlasov, torej do občinske meje z občino Ajdovščina. V okviru tega se bo med drugim tudi kompletno uredila tudi makadamska cesta v Podlase, to je lokalna cesta.“
Ob gradnji kolesarske trase bodo v obeh glavnih trgih, v Štanjelu in v Komnu umirili hitrost prometa na 30 kilometrov na uro. V povezavi s tem bo občina prihodnje kandidirala na razpisu za celovito ureditev glavnih trgov. „Če tam uspemo, bomo potem pa tudi z ustreznimi tlaki oba trga preuredili, v Štanjelu bi to pomenilo, da bi šli na eno nivojsko rešitev celotnega trga in v tem primeru potem tudi odpade ta zahteva, da moramo imeti tam vrisane prehode za pešce, ampak bi potem lahko tudi na celotnem območju zagotovili, da lahko prečkajo pešci, ki da imajo prednost pred motornimi vozili. Podobna zgodba bi bila potem tudi v Komnu.“
V vsakem primeru pa se bo projekt Geomob 2 v Komen in Štanjel prinesel cono umirjenega prometa, v Komnu pa bodo umestili tudi avtobusni postajališči. S tem se bo prometna varnost povečala, selitev bencinske črpalke iz Komna pa je obtičala na mrtvi točki.
Največji posamezni projekt je dokončanje Balinarske dvorane v Kobjeglavi, kar nekaj sredstev je namenjenih tudi za investicije v šolsko oziroma predšolsko infrastrukturo. Proračun v prvem branju je sprejet, v sredini decembra sledi še drugo branje.


