Ob 25. letnici plazu v Logu pod Mangartom: Čas celi rane, nekatere pa bodo vselej skelele

Pisal se je 15. november leta 2000, ko se je po obilnem deževju v prvi fazi sprožil zemeljski plaz Stovže pod Mangartom, po dvodnevnem deževju pa je sledil 17. novembra še drugi plaz, ki se je v štiri kilometre oddaljen Log pod Mangartom zgrnil z rušilno močjo.

Več kot 1,5 milijona kubičnih metrov materiala se je premikalo približno 30 kilometrov na uro, pred seboj rušil mostove, hiše in gospodarske objekte in žal terjal tudi sedem življenj. Bovški župan Valter Mlekuž je bil takrat občinski svetnik: „Vem, kako smo bili vsi zgroženi takrat, kaj se je dogajalo, predvsem to, da so bile smrtne žrtve, danes ponosom gledam na vse, kako se je takrat reševalo, kako je odreagirala občina, župan, poveljnik civilne zaščite, kaj bi, lahko bi bilo, če ne bi pravilno odreagirali, tako da petindvajset let po tem, ko pride tisti dan v novembru, se vsi spominjamo, seveda s cmokom v grlu.“

Plaz je poleg najhujše žrtve, človeških življenj, zrušil dva mostova, prekinil cestno povezavo med Bovcem in Predelom in zasul skoraj dva kilometra ceste na Mangartsko sedlo. Plazišče je imelo površino okoli 20 hektarjev, v strugi Mangartskega potoka in Predelice je izdolbel okrog pol kilometra široko in pol kilometra dolgo dolgo dolino, od Loga pod Mangartom dolvodno pa zasul in spremenil izgled precejšnjega dela doline reke Koritnice.

Takratni poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Log pod Mangartom Drago Černuta se spominja. „Ob taki nesreči, ki smo jo doživeli v naši vasi, in mi, prvi posredovalci, ki smo bili prvi tudi na licu mesta, smo doživeli kar hudo izkušnjo in ta mislim, da nikoli ne bo zbledela.“
Igor Černuta, današnji predsednik Krajevne skupnosti, je v nesreči izgubil starše, plaz je odnesel domačijo in živino. Sam se je, le slabe pol ure pred usodnim dogodkom, z družino k sreči odpravil v Bovec. Stanje je danes v vasi precej drugačno. „Tiste enotnosti, ko je bilo pri plazu, je ni več. Vas je bila enotna, je delala kot eno, da se ponovno vzpostavi življenje v vasi, da se normalno gre naprej, zdaj se že gleda, kdo bo kaj, zakaj mora biti zaprta cesta, ko se obnavlja, zakaj mora biti tako. Smo malo na različnih bregovih.“

Spodbudna novica je, da se v kraju, kjer je že nekaj let naravni prirast negativen, zgodilo eno rojstvo, najmlajši prebivalki Viktoriji pa se bo v kratkem pridružil še en dojenček. Kljub temu, da je bilo večino sanacijskih del že opravljenih, pa na izvedbo še čakata gradnja varovalnih objektov v Zgornjem in Spodnjem Logu ter brvi čez Koritnico pri Matijevcu. Slednja se bo v kratkem pričela, usklajevanja glede varnostnih zidov pa s prebivalci vasi še tečejo.

Obnovljena je bila tudi alarmna naprava, ki je v plazu. Vendar pa, zlasti v obdobju daljšega deževja, v Logu še vedno ostajajo previdni.


