Novogoriški svetniki naklonjeni investiciji v oskrbovana stanovanja, manj pa ustanovitvi Javnega zavoda za ples

Novogoriški mestni svetniki so včeraj potrdili proračun za leto 2026, ki predvideva tudi zadolžitev za dodatnih 7,6 milijona evrov. Na prihodkovni strani je 54 milijonov evrov, na odhodkovni pa 58 milijonov evrov, pri čemer je več kot tretjina namenjena investicijam. Svetniki so pritrdili tudi novim cenam pitne vode ter odvajanja in čiščenja odpadnih voda, ki se bodo nekoliko znižale, prikimali pa so tudi znižanju parkirnine v parkirni hiši pod novogoriškim zdravstvenim domom, ta bo po novem znašala en evro. Ta ukrep naj bi pripomogel k večji zasedenosti le-te.

Precej pohval so svetniki izrekli na račun projekta Rezidenca ob Kornu, ki po dobrih treh letih končno dobiva konkretne obrise: za 18 milijonov vreden projekt, ki v dveh stolpičih prinaša 103 oskrbovana stanovanja, je pridobljeno gradbeno dovoljenje, je povedal Peter Jan, direktor novogoriškega stanovanjskega sklada.

„Utemeljenost projekta je nesporna. Se pravi, trenutno imamo v (Novi) Gorici manj kot trideset oskrbovanih stanovanj, od tega jih je devet naših devetnajst pa od državnega sklada pokojninskega zavarovanja, lista prosilcev je zelo dolga, imamo sto sedeminosemdeset prosilcev, brez da omenjamo še tiste, ki čakajo na neprofitna stanovanja.“

Za prvo fazo gradnje pa mora občinski Stanovanjski sklad najeti posojilo. Svetniki so se strinjali, da to lahko znaša največ milijon evrov z odplačilno dobo desetih let.

Manj pa so bili nekateri svetniki naklonjeni ustanovitvi Javnega zavoda za ples. Njegovi soustanoviteljici bosta poleg države tudi Mestna občina Celje in Mestna občina Nova Gorica, organiziran bo mrežno. Država bo za programske stroške v letu 2026 namenila 560.000 evrov, Občina Celje dobrih 65.000, Nova Gorica pa 30.000 evrov. Celjski mestni svetniki so sklep o ustanovitvi že podprli, medtem ko so ga novogoriški včeraj obravnavali v prvem branju. Anton Harej iz NSi se je spraševal, zakaj občina sploh potrebuje nov javni zavod, in to za ples: "Nimamo javnega zavoda, recimo, za kulturno dediščino ali pa za financiranje kulturnih dvoran: imamo Prvačino, Dornberk ali pa Rafut, Rihemberk, če govorimo o kulturni dediščini, tudi za zborovsko petje ali pa citrarsko umetnost, to je nekaj, kar bi gradilo našo identiteto, sodobni ples ni nekaj našega, kar bi gradilo našo identiteto.“

Da se bo občina konec leta soočila z minusom v skupni vrednosti 32 milijonov evrov ter da si tega stroška ne more privoščiti, so se strinjali tudi nekateri drugi svetniki. „Imam podobne pomisleke, torej mislim, da je financiranje največja odprta točka tega sklepa oziroma tega, o čemer danes govorimo,“

je opozoril Oton Mozetič iz ZZP, medtem ko se je Sandi Vrabec iz Gibanja Svoboda glede na mrežno organiziranost javnega zavoda spraševal: „Težko si predstavljam, kako bo to delovalo, se pravi, kje bo direktor, kako se bo sestajal svet, kje bodo dejansko tile zaposleni izvajalci.“

Pomislekom se je pridružila tudi svetnica Demokratov, Elena Zavadlav Ušaj, medtem ko je Tina Krog iz Goriška.si razpravo zaokrožila takole: „Tukaj imamo kar nekaj zelo kakovostnih plesalcev in skupin, ki si zagotovo zaslužijo svoj zavod, svoj prostor, svoje neodvisno delovanje, upamo pa seveda, da bo tudi delovanje smotrno in v prid vseh nas, ki hrepenimo po raznovrstni umetnosti, tako da podpiramo predlog in se veselimo.“

Z 19 glasovi za in 4 proti so svetniki predlog sklepa o ustanovitvi Javnega zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti v prvi obravnavi potrdili.