Nekateri briški vinogradniki so v zadnji ujmi utrpeli veliko škodo v vinogradih: "Brez državne pomoči pri sanaciji se nam ne splača več vztrajati!"

Neurje, ki je na Goriškem prizadelo predvsem Goriška Brda, je veliko škode povzročilo tudi na kmetijskih površinah. Danes si je razmočene, blatne in poškodovane vinograde ogledala ministrica za kmetijstvo, Mateja Čalušić. Najprej bo treba narediti kolikor je možno natančen popis nastale škode, sledila bo ocena možnosti in pravnih podlag glede ukrepov in pomoči, je obljubila ministrica.

„Menim, da moramo v tem trenutku vpeti vse sile v to, kako lahko najhitreje, v čim krajšem času pomagamo lokalni skupnosti, pridelovalcem, za kar so opozorili, da si ne bi želeli, da bi opuščali panogo v Brdih, to je naš skupni cilj, to smo si na sestanku tudi povedali.“

Ministrica je v kratkem obljubila sestanek, na katerem bodo pretresali tudi vprašanja, ki so jih izpostavili zakupniki površin, ki so sicer v lasti Sklada kmetijskih zemljišč. Zanima jih namreč, kdo bo v tem primeru kril sanacijo nastale škode. Ministrica odgovarja: „Ena od možnosti je, da se lahko v bistvu zagotovijo melioracije oziroma sanacije na kmetijskih zemljiščih, tako kot je bilo v preteklosti skozi razpise, kjer lahko občina ali pa sklad kandidirajo, prejmejo sredstva in zagotovijo sanacijo, na drugi strani smo se pa danes tudi pogovarjali, ravno zato sestanek s skladom, kako lahko tudi sklad se neposredno vključi v proces in dejansko poskrbi za sanacijo direktno na svojih zemljiščih.“

V primeru škode na zasebnih zemljiščih pa: „Glede sanacije, ko bo ocenjena celotna škoda na območju katastrske občine, pa se lahko tudi zagotovi, kot smo tudi v preteklosti že imeli razpise, kjer se črpajo sredstva za samo sanacijo, to pomeni, da v kolikor dobijo odškodnino v prvem delu, ko je izkazan določen obseg škode, dobijo lahko izplačilo, kasneje se pa potem posamezno odločajo ali bodo šli v sanacijo ali ne.“

Zaenkrat sicer ni znano, kolikšna je pravzaprav škoda na zemljiščih, bodisi zasebnih bodisi državnih. Prav pomoč pri sanaciji pa bo ključnega pomena pri tem, ali bodo vinogradniki še vztrajali pri dejavnosti ali ne.

„Upamo, da bodo kaj pomagali, drugače se sploh ne bo splačalo. Imamo bodočnost zadaj, imamo potomce, ampak usmerjati potomca v nekaj, kar ni ... tukaj ne rabiš računalnika za izračunati, a se splača ali se ne splača,“

pravi Borut Mužič, eden od vinogradnikov zakupnikov površin, ki so v lasti Sklada kmetijskih zemljišč. Čeprav niso lastniki, so v ureditev vinogradov vložili veliko sredstev, dodaja Marjan Simčič: „Lahko vidite, da so vinogradi zelo urejeni z odvodnjavanjem, da to ni krivda nekega slabo opravljenega melioracijskega dela.“

Ponekod je škoda tako velika, da bi bilo treba obnoviti čisto vse. „Jaz osebno sem se od trt že poslovil, upam, da bomo vsaj cesto odprli, da bomo imeli vsi dostop, tudi moji sosedje. S tem vinogradom tule je pa zgodba končana, Vinograd je star osem let. Nič si nimam kaj očitati, Narejene so bile vse drenaže, vsa odvodnjavanja,

pa dodaja vinogradnik Tomaž Kristančič.