Nasadov breskev v Vipavski dolini vse manj, razvoj novih sort pa se nadaljuje

Že tradicionalna razstava sort breskev in nektarin v Sadjarskem centru Bilje je tudi letos predstavila novejše sorte teh poletnih sadežev, obiskovalci pa so jih lahko tudi okušali. Če je bilo v Vipavski dolini še pred približno 30 leti okoli 400 hektarov breskovih nasadov, jih je danes manj kot 100. Za kilogram kakovostnih vipavskih breskev je letos v povprečju treba odšteti nekaj več kot tri evre.

V Sadjarskem centru v Biljah so včeraj predstavili 14 sort breskev. Tehnologinja centra Erika Komel.

„Od tega je šest povsem novih iz nove kolekcije spremljanja, ostale pa so nekatere že uveljavljene sorte ter tudi take, ki so bile v poskusih, vendar se zaradi rodnosti ali drugih lastnosti niso najbolje izkazale. Kljub temu jih predstavljamo, da jih lahko pridelovalci ponovno vidijo in slišijo več o njihovih značilnostih.“

Čeprav zanimanje za pridelavo breskev upada, z razvojem ne nameravajo odnehati, poudarja vodja centra Davor Mrzlič.

„Na področju breskev delamo že vrsto let, čeprav ta sadna vrsta zadnje desetletje ali dve ne doživlja najboljših časov. Površin z breskovimi nasadi je vse manj. Razlogov je več – od neurejene verige od pridelovalca do kupca in pomanjkanja organiziranega odkupa do cenejše konkurence iz tujine. Kljub temu vztrajamo pri razvoju.“

Če je bilo še pred približno 30 leti na Goriškem in v Vipavski dolini okoli 400 hektarov breskovih nasadov, jih je danes manj kot 100. Kot pojasnjuje Mrzlič, breskovi nasadi po približno 15 letih potrebujejo obnovo, težava pa je, da novih nasadov skoraj ne sadijo.

„Nasadi se v zadnjih desetletjih ne obnavljajo. Stare nasade odstranjujejo, novih pa je zelo malo, zato se površine vztrajno zmanjšujejo.“

Obnove dela svojega nasada se bo lotil tudi pridelovalec z Vogrskega Radovan Žižmond, ki si je na razstavi ogledal nove sorte.

„Nekaj malega bomo obnovili. Ker sem v hribovitem delu brez namakalnega sistema, je največja težava voda, zato pridelujem predvsem zgodnje sorte.“ O letošnji letini pa pravi:

„Povprečna je. Veliko škode je povzročila divjad, trikrat nas je prizadela toča. Ni najboljša.“

V Sadjarskem centru Bilje dodajajo, da je glede na vremenske ujme zadnjih let letošnja letina kljub vsemu še zadovoljiva. V zadnjih sezonah je velike težave povzročala tudi marmorirana smrdljivka, saj je bila spodnja Vipavska dolina eno najbolj prizadetih območij v Sloveniji, vendar se razmere po njihovih ocenah postopno izboljšujejo.