Na Slapu pri Vipavi so obeležili 150-letnico začetka delovanja Deželne sadjerejske in vinorejske šole, ustanovljene leta 1873. Osrednji del prireditve je bila okrogla miza o stanju in izzivih kmetijskih šol in njihovega pomena za ohranjanje, prenos in razvoj kmetij, je povedal predsednik Lokalne akcijske skupine LAS Vipavska dolina Janez Furlan:
"Vipavska dolina, sploh zgornji del Vipavske doline je pred obsežnimi infrastrukturnimi projekti v kmetijstvo in je priznavanje potrebe po znanju ključnega pomena. Izkoriščamo neko priložnost, da v širšem okolju pravzaprav povemo, da ne izumljamo stvari, ampak da je bila neka potreba po znanju izražena že bistveno nazaj, pred 150-imi leti."
Jože Podgoršek iz Centra biotehnike in turizma Grm Novo mesto je izpostavil pomen izobraževanja za prihodnost in razvoj turizma.
"Tudi danes smo že slišali, da ta šola, tudi ko je bila še na Slapu pri Vipavi, in je nadaljevala z aktivnostmi potem v Novem mestu, je pomemben mejnik razvoja kmetijstva tistega časa. Mislim, da bi se lahko vsi iz teh začetkov nekaj naučili in ne rabimo biti prav veliko inovativni, da bi lahko prisluhnili kmetijskemu izobraževanju v tem trenutku. Tukaj včasih res pogrešamo bolj aktivno vlogo v končni fazi tudi države in nosilcev odločanja v nekem trenutku."
Kmetijska šola je bila za Slap in Vipavsko dolino, kljub temu, da je delovala le 13 let, zelo pomembna, je povedala zgodovinarka Neža Pregeljc:
"Če te šole tukaj ne bi bilo, bi verjetno te metode, tehnologije in tudi, kot smo prej poslušali, različne sorte prihajale počasi oziroma se jih tukaj ne bi sadilo, ker so imeli poskusne vinograde. Tako pa so bile pač tukaj in so nekako zaokrožile v okolje,"
Deželna sadjerejska in vinorejska šola je bila na Slapu pri Vipavi ustanovljena 1873. Tu je delovala do leta 1886, ko se je preselila na Dolenjsko, njen naslednik pa je današnji Center biotehnike in turizma Grm v Novem mestu.
