»Generacijska pomladitev je eden od ključnih predpogojev hitrejšega prestrukturiranja in povečanja konkurenčnosti slovenskega kmetijstva,« izpostavlja ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki preko intervencij mladih prevzemnikov kmetij in medgeneracijskega prenosa znanja spodbuja pomladitev kmetij. Današnje generacije se ne zadovoljujejo več zgolj s preživetjem kmetij, želijo da je kmetija ekonomično vzdržna, želijo si živeti, so pa odzivi s terena.
Aleks Simčič, predsednik Združenja družinskih vinogradnikov-vinarjev Slovenije o tem, kako spodbuditi mlade, da ostajajo na kmetijah:
»Prvo morajo videti v temu perspektivo v temu. Morajo dobiti občutek oziroma razumeti to, da bo njihova kvaliteta življenja na boljšem ali pa vsaj primerljivem nivoju kot kje drugje. In da jim ne bo treba it drugam zato, da bodo imeli kvalitetno dobro življenje. To ne pomeni, da ne bodo delali. Vejo, da je potrebno delati, ampak da bo s tem neka kvaliteta življenja, ki jim bo omogočala vse kar lahko imajo kje drugje.«
Simčič še dodaja, da ima med mladimi, tudi na Goriškem, velik pomen medsebojna motivacija, vlečejo pa tudi zgledi.
Vprašanje mladih je v veliki meri povezano tudi z demografijo: koliko je mladih v družinah, koliko je tega na podeželju, koliko je želje po begu v mesto, poudarja Silvan Peršolja direktor Kleti Brda, ki združuje 400 vinogradniških družin. Na odločevalcih je, da podpirajo ideje in želje ljudi, ki živijo na podeželju in jim omogočijo, da bodo prihodnje generacije tukaj živele, še dodaja.
»To vključuje veliko stvari, ne samo ekonomijo. Tudi prioritete, tudi to da se sedaj v teh preverjanjih po Evropi, ko hočemo biti zeleni še bolj kakor je to razumno. Z zdravo kmečko pametjo sprejemajmo ukrepe, ki omogočajo ohranitev tradicije, hkrati povezano z modernim načinom življenja.«
Da lahko pri spodbujanju prevzemanja kmetij z ukrepi nekaj stori tudi politika, pove tudi bivši minister za kmetijstvo Jože Podgoršek:
»Sem zelo vesel, da je v tem programskem obdobju nekaj sredstev namenjenih tudi prenosnikom, torej tem starim lastnikom, ki kmetijo prenašajo na mlajši rod. To je en ukrep, ki ga lahko naredi politika. Drug ukrep, ki je nujno potreben, je to kar lahko naredijo doma same družine, torej da vzgojijo mladega prevzemnika, kajti prevzem kmetije je življenjski stil, to ni služba.«
Tretji ukrep pa je, kot dodaja Podgoršek, zagotoviti pogoje zato, da lahko kmetije ustvarijo primerne prihodke, odhodke na teh kmetijah, torej da bodo tudi mladi prevzemniki videli svojo finančno prihodnost na kmetiji.
