V teh dneh mineva leto dni od tedaj, ko je na Krasu izbruhnil največji požar v samostojni Sloveniji.
V primežu vročinskega vala in suše je zagorelo 15. julija, požar pa je v 17 dneh zajel 3700 hektarov
površin, predvsem različnih vrst gozda.
Takratni vodja intervencije Simon Vendramin se spominja predvsem velike solidarnosti in hvaležnosti
ljudi, ki so to izkazovali gasilcem na različne načine.
"Če pogledamo za nazaj, moram reči da smo na požaru kar precej ur opravili. To, kar bi v bistvu rad ponovil, to kar se je dogajalo na Krasu. Kot sem že večkrat opisal, bom rekel tako, da bi se lahko v zgodovino zapisalo tako s črnimi črkami kot zlatimi. S črnimi zaradi same katastrofe, zaradi obsežnosti samega požara, ki je zaznamovala tako pokrajino kot same ljudi. Z zlatimi pa zaradi tega, ker je izstopal sam potencial ljudi."
Obvladovanje lanskega silovitega požara na Krasu je bilo zelo zahtevno tudi zato, ker je na požarišču
veliko neeksplodiranih ubojnih sredstev iz prve svetovne vojne. Gasilce so tako poleg ognjenih zubljev
ogrožale tudi eksplozije, je poudaril poveljnik državne enote Civilne zaščite za varstvo pred
neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi Darko Zonjič:
"Od 25. 7. pa nekje do 15. maja smo odstranili 3125 kosov neeksplodiranih ubojnih sredstev v skupni teži preko deset ton in nekaj kilogramov, deset ton in petsto kilogramov. 19 hektarov smo preiskali z detektorji kovin, se pravi gremo natančno in pregledamo, to smo delali ob požarnih poteh in na ta način smo tudi odstranili ta sredstva, ki se jih naštel."
Preden si bo gozd opomogel, bo preteklo več desetletij, vidno pa je že prvo podrastje, ki je letošnjo
pomlad ozelenelo, je povedal Matej Kravanja iz sežanske območne enote Zavoda za gozdove:
"Po sanacijskem načrtu je predvideno, da se začne obnova oziroma sanacija pogorišča na tistih najbolj požganih predelih borovih sestojev. Decembra se je začela tukaj izvajati tudi prve sanitarne sečnje. Trenutno smo nekje na polovici, kar je bilo predvideno."
Požar je najhuje opustošil prav gozd, saj je uničil več kot 2900 hektarjev gozdnih površin, vendar bodo
naravi pomagali, da si opomore. Prvi so za čiščenje in obnovo na vrsti najbolj poškodovani deli borovih
gozdov. Največji in najbolj uničujoč gozdni požar v zgodovini samostojne Slovenije je na goriškem Krasu lani divjal med 15. in 31. julijem, 1. avgusta pa so preklicali državni načrt, na podlagi katerega so na Kras
napotili gasilce iz celotne države. Požar je povzročil za 26,88 milijona evrov škode na stvareh, je ocenila
državna komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah. Največja je bila škoda v gozdovih.
