Meritve kakovosti zraka v Solkanu zabeležile tudi svinec

Na temo kakovosti zraka na Goriškem so danes v novogoriškem Xcentru razpravljali strokovnjaki iz Slovenije in Italije, med zanimivejšimi je ugotovitev, da na kakovost zraka v regiji znatno vpliva žveplo iz Tržaškega zaliva in ozon iz Padske nižine, na lokalni ravni, na območju mesta, pa poleg malih kurišč, tudi vplivi industrijskih virov.

Onesnaženje zraka je tema, kjer je dobrih novic na žalost malo, je povedal strokovnjak z Univerze v Novi Gorici, Griša Močnik, ki je v okviru projekta Airless izvajal meritve kakovosti zraka na območju Solkana, v obdobju od novembra 2023 do junija 2024. Te so pokazale zapleteno mešanico prispevkov različnih virov, ki so v zimskem in poletnem času povsem različne. „Pozimi prevladujejo lokalni viri, in od lokalnih virov je ogrevanje na biomaso, najbrž na drva, najpomembnejši vir, kar se tiče onesnaženja zraka z delci."

Za sam vpliv na zdravje pa so pomembne tudi kovine, ki sicer k masi vseh delcev prispevajo zelo malo, a njihov učinek je velik. S tem v zvezi so našli dva industrijska vira, solkansko Livarno, ki se nahaja blizu merilnega mesta, in ki po besedah Močnika nezanemarljivo prispeva h koncentracijam kovin v zraku, ter še en nepričakovan industrijski vir, severovzhodno od merilnega mesta, ki je vseboval svinec. "Koncentracije same sicer niso bile nad mejnimi vrednostmi, ki so predpisane za svinec, je pa tako, da svinca pač v zraku ne bi smelo biti in zato smo tudi v osemdesetih ukinili svinec kot vsebino goriva, bencina, zato ker je toksičen, nevrotoksičen. To je vir, ki ga je treba najti in je treba sprejeti ukrepe zato, da se ti izpusti zmanjšajo.“

Kar se tiče regionalnih virov, je po ugotovitvah raziskovalcev, presenetil zlasti prispevek delcev, ki vsebujejo žveplo, ki prihajajo iz Tržaškega zaliva oziroma tamkajšnjega pristanišča. Kar je, kot poudarja Močnik, presenetljivo, saj žvepla v ladijskem gorivu niti ne bi smelo biti. Čezmejni vpliv Padske nižine pa se v poletnih mesecih kaže zlasti na povišanju ravni ozona, gre za območje, kjer nastajajo večje količina ozona, ki ga z vetrovi zanese na območje Primorske in celo v notranjost države, je pojasnil Luka Matavž z Agencije za okolje.

Eden izmed projektov, ki bo tudi nakazal, kako onesnažen zrak je v središču mesta vrtnic, in ukrepe za izboljšanje, je EnClod, ki ga vodi Tadej Hrovat, svetovalec za okolje in prostor na mestni občini Nova Gorica. „Postavili smo v okviru projekta sedem merilnih mest za kakovost zraka, vremensko postajo in pa petindvajset števcev prometa. Namen je zbirati indikativne podatke na nivoju širšega mestnega območja Nove Gorice, zato da se ovrednoti krizna žarišča, mogoče ugotovi, kje se je treba osredotočiti z nekimi bolj uradnimi meritvami.“

Projekt se bo zaključil oktobra letos, merilna mesta bodo ohranili tudi vnaprej.