Mali trgovci so v Sloveniji izpostavljeni številnim oviram, ki jih prednje postavljajo nelojalna konkurenca, drugačen življenjski slog prebivalcev in številne birokratske ovire, ki jih je v zadnjih letih vse več.
''Kot se iz medijev vidi, se predvsem na primorskem delu zapirajo male trgovine. Na eni strani so problem administrativni ukrepi, predvsem evidentiranje delovnega časa, ki ga je potrebno tudi v malih podjetjih zagotoviti tako kot v velikih, kar vzame precej časa. Drugo je pa to, da so te trgovine zaprte ob nedeljah in kupci lahko takrat gredo čez mejo, v Italijo, kjer so trgovine ob nedeljah odprte,'' je njihove težave povzela direktorica Podjetniško-Trgovske zbornice pri Gospodarski Zbornici Slovenije Vida Kožar.
Zaradi vseh težav so že pred dobrim desetletjem ustanovili združenje malih trgovcev v okviru zbornice, ki ga vodi Bruno Komac: ''Združenje šteje približno 40 članov. Smo del drobnega gospodarstva in smo razvejani po celotni Sloveniji. Že lansko leto smo ugotovili, da smo nek lakmusov papir med gospodarstvom, državo in potrošniki na terenu, kar pomeni, da kot mali trgovci zaznavamo vsakršno pozitivno ali negativno spremembo, ki se dogaja z nami, nad nami ali pred nami do potrošnikov.''
Ne le iskanje rešitev pri sebi, mali trgovci se s pozivi po preživetju obračajo tudi na vlado, je povedal organizator njihovega včerajšnjega letnega srečanja v Črničah Aleksander Lemut: ''Država se mora odločiti, ali bo imela samo Ljubljano in par velikih mest ali bo hranila podeželje živo in bo na podeželju življenje ali pa bodo to samo še spalna naselja in naselja za upokojence in starejše ljudi.''
V nasprotnem primeru se bodo male trgovine nezadržno zapirale naprej, saj se ob staranju potrošnikov starajo tudi njihovi lastniki, mladih moči, ki bi prevzele poslovanje v podeželskih trgovinah, pa žal ni več.
