Korak do regijske paliativne mreže, dolgoročni cilj Hiša Hospic na Sveti Gori
Na Sveti Gori bi lahko v prihodnje zaživela Hiša Hospic. Svet severnoprimorskih županov se je seznanil s pobudo za vzpostavitev regijske paliativne mreže in ji izrazil podporo. Pobuda je dvodelna: najprej želijo bolje povezati zdravstvene in socialne ustanove ter nevladne organizacije, ki se že ukvarjajo s paliativno oskrbo, dolgoročni cilj pa je vzpostavitev Hiše Hospic.
Pobudnika sta Polona Abram, koordinatorka Paliativne mreže Severne Primorske pri Slovenskem društvu Hospic, in Bogdan Knavs, vodja projekta vzpostavitve Hiše Hospic. V njunem imenu je točko kolegom predstavil novogoriški župan Samo Turel.
"Najprej gre za vzpostavitev mreže zdravstvenih in socialnih institucij ter nevladnega sektorja, ki že zdaj delujejo na področju paliativne oskrbe. Občine bi jo podprle tako, da bi na strukturiran način zagotovile sredstva za njeno delovanje ter pomoč umirajočim in njihovim svojcem."
Za vzpostavitev in delovanje mreže je predvidenih približno 80 tisoč evrov na leto, ki bi jih skupaj zagotovilo vseh 13 občin Goriške razvojne regije. Denar bi bil med drugim namenjen eni zaposlitvi, projektnemu vodenju ter izobraževanju in usposabljanju prostovoljcev.
Dokončne odločitve župani še niso sprejeli. Ker nekateri na srečanju niso bili prisotni oziroma so jih zastopali drugi župani s pooblastili, bodo podporo posameznih občin še preverili.
Dolgoročnejši del pobude je Hiša Hospic na Sveti Gori, za katero se kot možna lokacija omenja objekt v neposredni bližini svetišča. Po besedah Turela so odprta še vprašanja, kot so vložek v prenovo objekta, še večji zalogaj pa se nato kaže zagotavljanja zdravstvenega in negovalnega osebja za 24-urno oskrbo.
Občine zato pričakujejo tudi sodelovanje države. Kobariški župan in trenutno predsedujoči svetu regije Marko Matajurc:
"Smo šele na začetku. Naslednji sklepi se bodo oblikovali na prihodnjih svetih regije in verjamem, da bomo pobudo naslovili tudi na državo. Gre za velik finančni zalogaj in vprašanje je, koliko tega lahko prenesejo občinski proračuni. Del bremena bi morala prevzeti država."
Na pristojno ministrstvo nameravajo tako nasloviti pobudo, da bi država sodelovala pri zagotavljanju programa, zdravstvenega in negovalnega osebja, želijo pa si tudi njenega prispevka pri prenovi objekta. Koliko bi ta stala, za zdaj še ni znano, po prvih ocenah pa bi lahko šlo za večmilijonsko naložbo.
Kot ena od lokacij bi lahko bila tudi Psihiatrična bolnišnica Idrija, kjer je en oddelek trenutno prazen je povedal idrijski župan Tomaž Vencelj:
"Skozi pogovore smo zaznali možnost, da bi bila neke vrste negovalna bolnišnica lahko tudi v Psihiatrični bolnišnici Idrija. Dlje od tega za zdaj še nismo prišli, zato bom v prihodnjih dneh podal uradno pobudo in počakal na odgovore."
Župani so se sicer strinjali, da je področje paliativne oskrbe treba ustrezneje nasloviti.
"Paliativna oskrba pri nas ni sistemsko urejena in je v veliki meri v organizaciji nevladnega sektorja ter institucij s področja sociale in zdravstva. Prepričan sem, da moramo kot družba to vprašanje nasloviti – tako skrb za bolnike kot pomoč njihovim svojcem in žalujočim," je še poudaril Turel.
