Koliko mikroplastike se skriva v Soči in Vipavi?
Koliko mikroplastike je v našem okolju in kakšen vpliv ima na naše zdravje, okolje in planet? Na ta vprašanja opozarja razstava Pozejdonove muke, ki je te dni na ogled v EPICentru. Združuje znanstvenoraziskovalno delo in sodobno umetnost ter vključuje mednarodni raziskovalni program GLOBE, v okviru katerega mladi raziskovalci uporabljajo posebne protokole avstralske Univerze Deakin.
Mikroplastika je že vrsto let stalna spremljevalka naše družbe, redko pa se vprašamo, kaj se s plastiko zgodi, ko jo zavržemo, pravi Sendi Mango iz Zavoda BridA:
"Večinoma se razkraja zelo dolgo. Pri tem razpade na mikrodelce, ki so očem nevidni in so danes prisotni praktično povsod – v zraku, ki ga dihamo, v vodi, ki jo pijemo in v kateri plavamo, pa tudi v različnih organizmih. Nenazadnje so prisotni tudi v našem telesu, kar se nam zdi skrajno alarmantno in zaskrbljujoče, a se o tem še vedno premalo govori."
Zavod BridA ob podpori Mestne občine Nova Gorica in dežele Furlanije - Julijske krajine ter v sodelovanju z zavodom GO! 2025 na umetniški način predstavlja večletni raziskovalni projekt Pozejdonove muke, ki ga razvija združenje GLOBE Italia. Njegova predsednica Lorella Rigonat pravi, da želijo s problematiko mikroplastike seznaniti čim širši krog ljudi.
"Rezultati, ki smo jih pridobili v treh letih projekta, so zelo zaskrbljujoči. Pokazali so, da je v naših vodah ogromno delcev mikroplastike, nekoliko manj sicer v Soči v primerjavi z drugimi rekami v Furlaniji - Julijski krajini. To je posledica našega načina življenja in našega vpliva na okolje."
Protokol za raziskovanje mikroplastike so razvili v sodelovanju z avstralsko Univerzo Deakin, z njim pa spremljajo prisotnost mikrodelcev in mikrovlaken v vodi. Rezultati se med posameznimi vzorci močno razlikujejo – v kubičnem metru vode so na primer našteli od 66 tisoč do 130 tisoč delcev.
"Skupina na Tajvanu, ki je sodelovala z nami, je izmerila celo več kot 300 tisoč delcev na kubični meter vode. Pri nas so številke nekoliko nižje, a težava ostaja. Kar namreč najdemo v rekah, na koncu pride tudi v morje in tako v celoten ekosistem."
Rigonat še poudarja, da so z raziskavo ustvarili podatkovno bazo, ki je po njihovem vedenju edinstvena na svetu. Uporabljajo namreč instrument, ki lahko zazna tudi izjemno majhne delce, manjše od mikrometra. Zbrani podatki bodo tako lahko v prihodnje koristili tudi drugim raziskovalcem.
Razstava Pozejdonove muke nagovarja tako odrasle kot mlajše obiskovalce. Prvim problematiko približuje z zbranimi znanstvenimi podatki in umetniškimi deli, mlajši pa jo lahko spoznavajo skozi zgodbo Pozejdona, grškega boga morja. Razstava se bo v kratkem iz Nove Gorice preselila v Tržič.
