Kolaps nujne medicinske pomoči naj bi se v Tolminu zgodil že prihodnji teden, ministrstvo odgovornost prelaga na direktorja

Situacija v Zdravstvenem domu Tolmin ni zaskrbljujoča zgolj zaradi kadrovske stiske. V zadnjem tednu je vsaj 6 od 14 zunanjih sodelavcev, ki v Tolminu pomagajo izvajati različne dejavnosti, predvsem nujno medicinsko pomoč, bilo vključenih v postopke zdravstvenega inšpektorata s končnimi ugotovitvami, da način sodelovanja z Zdravstvenim domom Tolmin ni ustrezen. Pri tem je razlago ponudilo tudi Ministrstvo za zdravje, češ da nujne medicinske pomoči ne morejo opravljati zasebni zdravstveni izvajalci, med katere sodijo tudi samostojni podjetniki, pač pa le tisti, s katerimi je sklenjena pogodba o zaposlitvi ali podjemna pogodba. V prihodnje jim bo izdana odločba o prepovedi sodelovanja.

Posledice bodo velike: ''Mi kot zdravstveni dom ne moremo sami več organizirati ustreznih razporedov dežurstev kritja zdravstvenega varstva, ki ga zdaj izvajamo 24 ur na dan, ponoči, za vikende, s tem, ko nam bo določeno število zunanjih sodelavcev odpadlo. Mi takih lukenj sami ne moremo pokrivati ne glede na to, da se že sedaj v to shemo vključujejo zdravniki preko zakonskih dovoljenih meja,'' nam je povedal direktor tolminskega zdravstvenega doma Primož Uršič.

Ker, kot rečeno, sami ustrezne pomoči ne morejo več nuditi, ima direktor ponujene odstope tudi s strani vodij nujne medicinske pomoči in osnovnega zdravstvenega varstva, pričakuje pa odstope tudi pri drugih zunanjih sodelavcih, ki niso (še) pod drobnogledom zdrasvtenega inšpektorata.

Kolaps nujne medicinske pomoči bi se po Uršičevih besedah skoraj zgodil že včeraj ponoči, prvi datum, ko ne bi imeli dežurnega zdravnika nujne medicinske pomoči, pa naj bi bil četrtek, 20. marec: ''V prvi fazi, če vemo, da naši zdravniki vseeno izvajajo sami dežurstva, to najbrž pomeni, da ne bomo uspeli zagotavljati varstva ponoči, ne bomo mogli zagotavljati varstva ob vikendih, ker pač ni nikogar, ki bi ob že doseženem in presežnem številu dežurstev lahko tudi ta čas pokrival.''

Ob morebitnem sprejemu novele zakona o zdravstveni dejavnosti, katere glavni namen naj bi bila razmejitev javnega in zasebnega zdravstva, pa bi trpeli tudi drugi oddelki Zdravstvenega doma Tolmin in ne samo nujna medicinska pomoč: ''To velja že v tem momentu. Tukaj so sedaj v nekaterih primerih določeni tudi specialistični programi, tako velja sploh za sprejem zakona. Mi smo na to v postopku sprejemanja novele opozarjali, da se zna taka situacija zgoditi. Ne gre zato, da se ne bi strinjali z reformami, sploh ne, ampak samo hočemo opozoriti, da bodo težave in zdaj so se že pred samo reformo že zgodile.''

Uršič pričakuje, da se bo po vseh opozorilih, podanih na Ministrstvo za zdravje, slednje vendarle razjasnilo, kako naj se od te točke stvari peljejo naprej. Uradnega odgovora po njegovih besedah namreč še niso prejeli, so pa z Ministrstva Slovenski tiskovni agenciji pojasnili, da je za poslovanje in organizacijo dela v posameznem zdravstvenem domu odgovoren direktor, ki je dolžen sprejemati ukrepe za nadomeščanje zdravnikov, ki odhajajo v pokoj, in za pridobivanje zdravnikov za zagotavljanje osnovne zdravstvene oskrbe ter specialistične dejavnosti.   

Na Ministrstvu so priznali, da so se njihovi predstavniki večkrat srečali z vodstvom ZD Tolmin in obravnavali tudi problematiko nujne medicinske pomoči. Specifiko dela v zgornjem Posočju naj bi dobro poznali, zato so v preteklosti že okrepili financiranje nujne medicinske pomoči. Pri tem navajajo financiranje dodatnega programa nujnega reševalnega vozila in turistične ambulante. Poleg dodatne ambulante družinske medicine za paciente brez izbranega osebnega zdravnika ne smemo pozabiti na načrtovani satelitski urgentni center, ki ga bo sofinanciralo prav ministrstvo.