Država je z namenom boljšega načrtovanja mobilnosti podprla ustanovitev šestih regijskih centrov mobilnosti, ki delujejo na nivoju regionalnih razvojnih agencij. Regijski center mobilnosti severna Primorska deluje v okviru Posoškega razvojnega centra, ki je organiziralo regijsko delavnico o stanju in izzivih javnega potniškega prometa v regiji.
Vlogo centra mobilnosti za severno Primorsko pojasnjuje Miro Kristan iz Posoškega razvojnega centra:
„Recimo, če pogledamo javni potniški promet, gre za predloge, kako naj bi se posamezne linije ukinjale, dodajale, spreminjale z vidika potreb lokalnih skupnosti, z vidika potreb potnikov.“
Eden ključnih izzivov regije je čezmejna povezljivost sistema avtobusnih prevozov in železnic s sistemom z italijanskim operaterjem. Po Kristanovih besedah je na mizi že bilateralni sporazum med Italijo in Slovenijo, ki bo podpisan to jesen in bo prvi tak čezmejni sporazum v državi, ki bo pomenil protokol za umeščanje posameznih konkretnih čezmejnih linij.
S posebnim izzivom se soočajo na Bohinjski progi, kjer krmarijo med potrebami turistov in prebivalcev, ki jo potrebujejo za dnevne migracije. Barbara Skrt Žvab iz slovenskih železnic:
„In tu opažamo, da ta potencial je Gorica - Šempeter in med Bohinjsko Bistrico in Jesenicami, kar se tiče dnevnega prebivalstva, turizma pa iz Gorice, Ljubljane, Jesenic na Gorenjsko in Posočje.“
Težave so v zadnjem času premalo prostora prevoz koles v špicah, še zlasti na t. i. vikend vlaku med Novo Gorico in Ljubljano. Ključna težava so prekratki peroni, kar onemogoča dodajanje novih vagonov vlakom.
Izziv je tudi usklajevanje voznih redov avtobusov in vlakov, kar je ključnega pomena za potnike. Tudi s tem se bo ukvarjala novoustanovljena Družba za upravljanje javnega potniškega prometa, ki bo skrbela za to, da se bo vozni red vlakov in avtobusov usklajeval na območju celotne države in ne zgolj na posameznih območjih.
„Ker namreč do sedaj sta to bila dva ločena sistema. Z družbo za upravljanje javnega potniškega prometa bomo imeli vsa pooblastila da stopimo na to polje in potem odreagiramo potniku prijaznejše,“
pravi Miran Sečki iz omenjene družbe. Potnikom prijaznejše potovanje pa je neizogibno povezano s časovno komponento, kar bo tudi v središču pozornosti reorganizacije javnega potniškega prometa, zagotavlja Sečki in dodaja, da se v javnem potniškem prometu oblikujejo tudi druge oblike mobilnosti kot so kolesarjenje in shuttle prevozi, kar bi kazalo vključiti v javni potniški promet. Na Krasu in v Brkinih pa imajo dobre izkušnje s prevozi na zahtevo. To pilotno aktivnost izvajajo od aprila. V praksi to pomeni, da po občinah Komen, Divača, Hrpelje - Kozina in Sežana krožita dva kombija, ki vozita ljudi po opravkih in šolarje na popoldanske dejavnosti kot so športni treningi.
„Storitev se gotovo prilagaja uporabnikom, prilagaja se potrebam. Niso to storitve, ki bi se izvajale kot avtobusni prevozi. To je res tam, kjer je potreba in potniki se združujejo, kar vidimo kot temelj trajnostne mobilnosti in absolutno je potreba, ker to so predvsem kraji, ki sploh nimajo povezav z mestnimi središči,“
dodaja Jerneja Modic iz Ora Krasa in Brkinov, ki dodaja, da je storitev med uporabniki zelo dobro sprejeta, zato iščejo dodatne vire financiranja, da bi projekt lahko izvajali tudi po izteku, ki bo februarja prihodnje leto.
