Tudi novogoriški mestni svetniki so potrdili odlok, s katerim bo pet goriških občin od države prevzelo v last namakalni razvod Vogršček. Občine Šempeter – Vrtojba, Renče – Vogrsko, Miren – Kostanjevica in Ajdovščina so tak odlok predhodno že potrdile. Z odlokom se zavezujejo tudi k vzdrževanju in upravljanju razvoda.
Denar za prenovo naj bi zagotovila država, z razvodom pa bo upravljalo javno podjetje Vodovodi in kanalizacija. Rok za prenos lastništva je 1. januar 2024.
„Mi se zavedamo, da obstaja kar nekaj tveganj v zvezi s prevzemom tega lastništva in izvajanjem javne službe, ker zaenkrat nimamo niti popisa infrastrukture, geodetski posnetek naj bi bil izveden do konca leta, tudi v kataster vse vpisano in nam predano. Poleg tega nimamo evidenc uporabnikov, še zlasti je to problematično glede tistih, ki imajo črne priključke.“
je opozorila Martina Remec Pečenko, vodja občinskega oddelka za gospodarstvo in gospodarske javne službe. Poleg tega, je dodaja, obstaja tveganje, da prihodki uporabnikov ne bodo pokrivali stroškov javne službe, razliko bi bilo torej treba pokrivati iz proračunov občin. Poleg tega pa tudi ni zagotovljenih soglasij 50 odstotkov lastnikov zemljišč, kar je pogoj za prijavo na razpise za tehnološko posodobitev. Po drugi strani pa si resnega kmetijstva brez namakanja v Vipavski dolini ni mogoče predstavljati, je še dodala.
Iste pomisleke sta imela tako odbora za gospodarstvo in prostor, a sta vseeno predlagala sprejetje odloka. Pomisleke na eni strani, na drugi strani pa zavedanje o nujnosti potrditve odloka so izražali tudi mestni svetniki:
„Kljub vsem pomislekom, ki so bili povedani s strani uprave in tudi glede tega, da vemo, da so tveganja, moramo gledati tudi težo plusov, ki so na drugi strani. Že večkrat smo videli, kaj je pomenilo, ko Vogršček ni bil v stanju obratovanja,“
je povedala Elena Ušaj Zavadlav iz SDS.
„V svetniški skupini Socialnih demokratov smo se odločili, da bomo ta predlog podprli, ta saga z Vogrščkom traja že nekaj let,“ je dodal Tomaž Horvat iz SD,
„Problematika je izjemno težka, kajti mi bomo potrebovali uporabnike, da bodo sklepali z občino soglasja in potrebovali jih bomo 50 odstotkov, če bomo hoteli vlagati v obnovo sistema,“ je poleg argumentov za in proti opozoril Anton Harej iz Nsi, Oton Mozetič iz Zveze za Primorsko pa je v tej luči opozoril na veliko neznank:
„Imamo sistem za katerega ne vemo, koliko lukenj ima, ne vemo, koliko bo stal, po drugi strani nimamo zagotovila, tako kaže, saj nismo pridobili soglasij, da bodo uporabniki v to šli.“
Tudi župan Samo Turel, ki se je oglasil na koncu razprave, je dodal, da s svetniki deli mnenje o izpostavljenih dilemah, poudaril pa je, da njihova odločitev ne bo vplivala na to, ali sistem deluje, temveč na to, kdo ga ima v lasti. Njegova skrb pa gre v smeri ali bo država zagotovila sredstva za obnovo.
„Res je, pisnih zagotovil nimamo, imamo pa načelna zagotovila državne sekretarke na ministrstvu za kmetijstvo.“
Poleg tega še ni znano tudi to, po kakšni ceni bodo kmetje plačevali vodo za namakanje. Kljub vsem pomislekom so svetniki z 20 glasovi za in nobenim proti pritrdili županovemu mnenju, da gre odlok sprejeti.
