Kako kraška naselja obvarovati pred požari? Tudi z varovalnimi pasovi in termo kamerami

Zaradi podnebnih sprememb in vedno večje požarne ogroženosti že vse od oktobra poteka čezmejni projekt Karst-Safe, preventivni ukrepi za varen Kras, katerega zaključni dogodek s predstavitvijo rezultatov in okroglo mizo, naslovljeno „Kako naprej?“, so organizirali včeraj v Sežani.

Projekt je bil usmerjen v pripravo preventivnih ukrepov za varovanje pred požari na čezmejnem območju Krasa, s poudarkom na zaščiti prebivalstva in naselij. Izvedeni so bili javni razpisi za spodbujanje ukrepov na različnih področjih – od kmetijstva in gozdarstva do varstva narave in kulturne dediščine. Nabavljeno je bilo veliko varovalne opreme, izvedlo se je nekaj programov usposabljanja, delavnic in medsektorskih srečanj. Gasilske enote so nabavile opremo, izvedle usposabljanja, na Komenskem in Sežanskem pa tudi nekaj preventivnih požigov. Za večjo varnost in odkrivanje požarov se je kupilo termo kamero, izdelalo se je projektno dokumentacijo za vzpostavitev vodnih rezervoarjev na slabše dostopnih in oddaljenih območjih za oskrbo z vodo ob intervencijah.

Blaž Turk, Zavod za gasilno in reševalno službo Sežana: "Mi si želimo, da ni gozda v neposredni bližini naselja, vsaj ob tistih kritičnih naseljih, kjer je zadaj neka masa gozda, po kateri bi lahko požar prešel v bivalno okolje. Tu ni nešteto takšnih naselij, na prstih ene roke naštejemo naselja na območju Krasa, ki bi jih bilo treba na ta način zaščititi, in tu spet ne govorimo o neštetih hektarjih, ampak mogoče o hektarju ali dvema, ki bi ju bilo treba obdelati, požgati in z nekim ukrepom urediti, da bi bilo naselje varno."

Aleksander Marinšek z Gozdarskega inštituta Slovenije opozarja, da je na državni ravni gozdov 58%, Kras pa je zaraščen še nekoliko več, poleg tega je na Krasu še 12% kmetijskih zemljišč, ki se zaraščajo: "Iz vidika kmetijske obdelave zagotovo to ni idealno, saj če vemo, da imamo kmetijskih zemljišč za pridelavo hrane v Sloveniji samo približno 14%, je tega na Krasu še manj in z vidika hrane, biodiverzitete, na katero smo tako ponosni, seveda to zaraščanje ni optimalno."

Projekt pa želijo izvajati tudi v prihodnje. Aleš Vodičar, Občina Sežana: "Spletamo kontakte za naprej, tudi ta platforma za napovedovanje požarov se mi zdi močno privlačna ter seveda tudi širitev takšnih površin. To se je izkazalo kot najbolj koristno in v tej smeri bi si želeli tudi novih projektov, da zaščitimo prebivalce, ki živijo tukaj, in hkrati tudi pripomoremo k proizvodnji domačih izdelkov ter k razvoju kmetijstva." V Občinske prostorske načrte bo treba umestiti varovalne pasove okoli naselij, več sredstev pa bo treba nameniti tudi razvoju kmetijstva, predvsem v širitev pašnikov, dodaja Vodičar.

Projekt Karst Safe je sicer vreden skoraj 750.000 evrov, v višini skoraj 600.000 evrov ga sofinancira Evropska unija. Kot projektni partnerji sodelujejo Občina Sežana, Zavod za gasilno in reševalno službo Sežana, Lokalna akcijska skupina Kras S.C.A R.L., Občina Komen, Občina Devin Nabrežina in Javni zavod za gasilsko in reševalno dejavnost - Gasilska enota Nova Gorica, sodeluje pa še 6 pridruženih partnerjev: Območna razvojna agencija Krasa in Brkinov, Gal Venezia Orientale – VEGAL, Kraška gasilska zveza Sežana, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za obrambo in Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu.