Kako EPK in prihodnost čezmejnega prostora vidijo občani obeh Goric in Šempetra ter Vrtojbe?

V prostorih Mestne občine Nova Gorica se je včeraj prvič zbrala skupščina občanov iz obeh Goric in Občine Šempeter - Vrtojba. Prvo od skupno treh srečanj, preostali dve bosta potekali septembra, je bilo namenjeno zbiranju mnenj občanov in razpravi o prihodnosti čezmejnega prostora po zaključku projekta GO! 2025.

Skupščino je organiziralo Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje GO, skupaj z inštitutom za sociologijo ISIG iz Gorice. Direktor Daniele Del Bianco je predstavil prve podatke neodvisnega monitoringa, ki kažejo, da je 63 odstotkov zelo zadovoljnih z izvedbo EPK in vidijo pozitivne spremembe, 20 odstotkov pa jih je nezadovoljnih in ne vidijo nobenih sprememb.

Zbrane je nagovoril tudi novogoriški župan Samo Turel, ki je pojasnil, da je skupščina del vrednotenja učinkov projekta Evropska prestolnica kulture.

„Ker smo pravzaprav obljubili tudi Evropski komisiji takrat, ko smo prejeli naziv Evropske prestolnice kulture, namreč gre tudi za to, kako prebivalci, občani na obeh straneh meje ocenjujejo ta projekt, njegovo izvedbo, njegove uspehe, njegove dolgoročne učinke. Sestava ljudskih skupščin je narejena tako, da je nekaj članov bilo imenovanih s strani občin, nekaj pa z javnim pozivom.“

Ugotovitve vseh treh srečanj bodo prispevale k širšemu procesu vrednotenja projekta in bodo vključene v poročilo, ki ga bodo pripravili za Evropsko komisijo, je povedala direktorica Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje GO Romina Kocina.

„Pričakujemo, da nam bodo pomagali usmeriti dediščino, kako naprej, kaj obdržati, kaj je bilo pravilno, kaj ne. Želja je ta, da se pogovarjamo in tudi poslušamo.“

Direktorica Zavoda GO! 2025 Mija Lorbek je poudarila pomen srečanja za nadaljnje odločitve o dediščini Evropske prestolnice kulture.

"Kot vemo, sta prav evropska dimenzija in dediščina najbolj pomembna kriterija takrat, ko izbirajo zmagovalca za ta prestižni naziv in tudi je potrebno že v prijavi opredeliti, kako se bo ta naziv nadaljeval, da ne gre torej samo za enkraten dogodek, ampak se učinki v manjši meri nadaljujejo čim dlje.“

Skupščina je obravnavala teme s področij kulture in ustvarjalnosti, gospodarstva in turizma, civilne družbe, lokalnih skupnosti ter čezmejnega sodelovanja. Član skupščine je tudi Vittorio Baroni iz Benetk, vodja projektov in koordinator mednarodne pobude Europa Adriatica Nordest.

"Kot ustvarjalec drugih projektov me prav tako zelo zanima, kaj je mogoče razviti za gradnjo evropskih mostov – v tem primeru med Italijo in Slovenijo – ter tako povezati območja, ki so že izkusila čezmejno sodelovanje."

"Zdi se mi pomembno, da lahko svoje mnenje prispevamo tudi občani," pa je menila Valentina, arhitektka iz Nove Gorice.

Sledili bosta še dve srečanji v septembru, in sicer 10. septembra, ko bodo predstavljeni podatki, ugotovitve in strokovni prispevki, ter 21. septembra, ko se bo izvedlo skupno oblikovanje končnih predlogov in priporočil. Rezultati pa bodo ob zaključku predstavljeni tudi javnosti.