Robin Logo
Informativni spletni portal za Goriško / Severno Primorsko

Junaki Inštituta zlata pentljica ozaveščajo vrstnike o raku

V Sloveniji 80 otrok na leto zboli za različnimi oblikami raka. Inštitut zlata pentljica z organizacijo različnih dogodkov širi zavest o tej bolezni pri otrocih in opozarja na težave, s katerimi se srečujejo med zdravljenjem in po njem. Z namenom ozaveščanja gostujejo na raznih koncih Slovenije, v teh dneh pa so se prvič mudili tudi na Goriškem, natančneje na Državnem izobraževalnem zavodu s slovenskim učnim jezikom Žiga Zois v Gorici.

Kako dragocena je podpora Inštituta zlata pentljica za otroke in njihove starše, pove direktorica Katarina Hafner: „Definitivno je veliko lažje, ko se zaveš, da nisi sam, da nisi edini, ki se srečuješ s tem, da lahko deliš izkušnje, da tisti, s katerim se pogovarjaš, točno ve, o čem govoriš in da lahko iskreno o tem poveš, ker veš, da s tem ne boš nekoga prizadel, ker ima on podobno izkušnjo za seboj.“

In iskreni so tudi otroci in mladostniki, ki so se kljub mladosti morali soočiti s tako težko diagnozo, kot je rak. Z invazivnim zdravljenjem in stranskimi učinki, ki jih ta prinaša, telesnimi in kognitivnimi spremembami, ki sledijo, se srečujejo v ranljivem obdobju odraščanja, v obdobju, ko si vsak mladostnik še posebej želi biti sprejet med vrstniki.

Na začetku je vsem težko. Vendar ko prideš v šolo, na primer, povedat nekomu, je vse super. Na začetku ti pišejo, te kličejo, sprašujejo, kako si. Potem pa se to število ljudi vedno bolj zmanjšuje. Na primer en teden so vsi s tabo, te sprašujejo, kako si, potem en mesec ostanejo dva, trije. Na koncu ostane mogoče le eden ali morda tudi nobeden,“ pove šestnajstletna Sara Mitkovič.

Meni je bilo kar težko, ker sem zaradi tumorja izgubila tri četrtine vidnega polja. Načeloma funkcioniram v redu, samo z globinskim vidom imam težave. In potem je zelo težko razložiti, kaj je v bistvu narobe z mano,“ dodaja trinajstletna Hana Hafner

Cilj našega inštituta je, da se povežemo med sabo in je potem lahko na začetku veliko lažje, da nisi sam, da se lahko družimo med sabo, da lahko – če nismo v bolnišnici – po raznih socialnih omrežjih izmenjujemo svoje izkušnje.“ še pristavlja Tomi Jakša.

Bolezen pa jim je, kot povedo vsi trije junaki tretjega nadstropja Pediatrične klinike v Ljubljani, dala tudi priložnost, da na svet gledajo drugače, zavedanje, da se nima smisla obremenjevati z nepomembnimi malenkostmi ter pogum za soočanje z izzivi, ki jih prinaša življenje.

Deli z drugimi:
Najbolj brano
Aktualno

V ponedeljek med 11 in 12.: Začetek obnove mreže protipožarnih prometnic na Goriškem Krasu

Preberi več

Koraki do uspeha: Davorin Mesesnel in Rajko Bajc

Preberi več
Ne zamudi
Oglasi
volume-highmagnifiercrossmenuchevron-down