Izgradnja Briške ceste pred 40 leti je neponovljiv dosežek in simbol čezmejnega sodelovanja

Junija bo minilo natanko 40 let od odprtja Briške oz. Sabotinske ceste, ki se je je prijelo tudi ime Osimska cesta. Zgrajena je bila namreč na osnovi Osimskih sporazumov, ki so bili podpisani leta 1975 med Jugoslavijo in Italijo. Nastala je v času mejnih kontrol in bila je prvi borderless oz. brezmejni projekt v tem prostoru. Za tiste čase je pravzaprav pomenila fenomen, kakršnega v 20. stoletju v Evropi še ni bilo, saj je bil del ceste zgrajen tudi čez italijansko ozemlje.

„Osimski sporazumi so v enem delu, ki govori o gradnji te nove ceste, pravzaprav presekali ozemeljsko zagozdo, ki je bila vzpostavljena po 2. svetovni vojni. Goriška Brda so bila pred tem vedno povezana s svojim geografskim in upravnim središčem v podobi Gorice,“

pojasnjuje Luka Mlekuž iz Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici. Pariška mirovna pogodba pa je prinesla mejo na Sabotinu, kar je onemogočilo gradnjo povezovalne ceste do nastajajočega novega centra, Nove Gorice po jugoslovanskem ozemlju.

Cesta je skupaj z mostom bistveno skrajšala pot iz Goriških Brd, iz Podsabotina, na primer, na 2 kilometra namesto 26. Pot do Nove Gorice je namreč pred izgradnjo Briške ceste vodila čez Plave in po Soški dolini. Povezavo po italijanski strani pa so omejevali tudi urniki mejnih prehodov. Domačini so bili torej pred izgradnjo briške ceste postavljeni pred številne izzive, eden takih je bil tudi odhod na delo.

„Odhajali so pred šesto zjutraj in zaradi slabih avtobusnih povezav seveda prihajali domov ob šestih zvečer ali še kasneje,“

opisuje Tanja Gomiršek iz Goriškega muzeja, ki je skupaj s sodelavko Ines Beguš Bavcon zbirala pričevanja Bricev. Še na slabšem so bili tisti, ki so imeli dvoizmensko delo. Z mejo odrezani Brici, ki niso bili dvolastniki ali pa člani zadrug, so se morali tudi zelo potruditi, da so prišli do osnovnih živil.

Povezava pa je prinesla tudi nov armiranobetonski most čez Sočo, katerega gradnja je bila zelo zahtevna.

V 20. stoletju je bil to torej projekt, kakršnega v Evropi še ni bilo. Bi ga danes lahko primerjali s Trgom Evrope? Arhitekt Tomaž Vuga se s tem kar strinja, vendar je treba upoštevati popolnoma drugačne geografske in politične okoliščine pri obeh projektih, opozarja.

„Tako da je fenomen Briške ceste po mojem neponovljiv. Neponovljiv v Evropi in glede na to, v kakšni situaciji je nastala, mislim, da še vedno lahko služi kot vzor sodelovanja med dvema državama, ki se , kot jaz poznam, nikjer v Evropi ni kasneje ponovil.“

Omenjeni sogovorniki in inštitucije, torej Goriški muzej, Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, arhitekt Tomaž Vuga, strokovnjak za mostove Gorazd Humar in Državni arhiv v Gorici, sodelujejo pri razstavi na temo 40. obletnice Briške ceste, „Od obmejnega do brezmejnega“, ki bo na gradu Kromberk odprta 21. junija.