Iz Renč so odhajale, da bi rešile domača ognjišča

Matere, hčere, žene, vdove in dekleta, ki so zaradi težkih življenjskih razmer odhajale na delo v Egipt, so zaznamovale enega najpomembnejših valov ženskih migracij s Primorske. Njihove zgodbe so zapisane v številnih knjigah, posvečajo se jim tudi v hiši aleksandrink v Prvačini, glas pa jim dajejo tudi v danes odprtem muzeju v Renčah.

Iz Prvačine, Renč, Gradišča, Bilj, Branika in drugih vasi so nekoč odhajale v Egipt tudi mlade mamice, ki so v tujini dojile tuje otroke, njihov denar pa je družinam omogočal preživetje. V stari vežici ob vhodu na pokopališče je predstavljenih šest zgodb z dokumentarnim, fotografskim in avdiovizualnim gradivom. "Tudi barve razstave ponazarjajo njeno vsebino – zelena predstavlja rodne Renče, peščena pa daljni Egipt. V vsakem delu razstave so vključeni odlomki zgodb, zbranih v knjigi Aleksandrinke iz Renč. Poskušala sem zbrati čim več različnih pripovedi, da bi bilo predstavljenih čim več zgodb," je povedala avtorica razstave Anja Pangerc.

Muzej, čeprav manjši, ima velik pomen tako za domačine kot za obiskovalce, je poudaril župan Občine Renče - Vogrsko Tarik Žigon. „To so zgodbe, ki so včasih lepe, včasih manj lepe, predvsem pa pričajo o času, ko so se ženske vračale v domače kraje. Želimo, da se ohranijo iz roda v rod. Morda se bodo v prihodnje še dopolnjevale, ko bodo obnavljali stare objekte in bo na podstrešjih prišlo na dan še kaj novega. S tem smo postavili pomemben lokalni pečat našemu kraju. Hkrati pa gre tudi za pomembno turistično vsebino za obiskovalce.“

Razmisleki že potekajo v smeri širitve tovrstnih točk, morda tudi na Gradišče nad Prvačino. Temu bi lahko sledila vzpostavitev Poti aleksandrink, ocenjuje Matjaž Zgonik, sodelavec Občine za gospodarstvo, turizem in kmetijstvo. „V turizmu se prodajajo zgodbe. To je nekaj, kar nas ločuje od preostale Slovenije. Opažamo, da je med turisti veliko zanimanja, ko beseda nanese na aleksandrinke.“

Muzej je od danes odprt za obiskovalce. Kodo za vstop je mogoče pridobiti s klicem v novogoriški Turistično-informacijski center, pojasnjuje direktorica Javnega zavoda za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina Erika Lojk. "S to kodo obiskovalec odpre vrata Muzeja aleksandrink in tudi Muzeja sanitete, ki stoji tik ob njem. Oba muzeja si lahko ogleda samostojno, po ogledu pa vrata zapre. Obisk je seveda brezplačen."

Projekt je nastal v okviru projekta Kulinarična in bivanjska kultura aleksandrink ter je sofinanciran s sredstvi Evropske unije.