Investitor: ''Stroški rastejo, a nam kaj drugega, kot da stisnemo zobe in čakamo, ne preostane!''

Dogajanje okoli stanovanjske soseske Lada v Šempetru, ki se zapleta ne samo zaradi dolgotrajne papirologije, ampak tudi zaradi civilne iniciative Podmark, ki na tistem območju zahteva varnejšo prometno ureditev, z velikim zanimanjem, a tudi negotovostjo, kaj bo, če bo, spremlja tudi investitor, tj. briška družba Norson.

Zemljišče so kupili že leta 2020 in bi lahko v tem času že prodali ali dali v najem prva stanovanja, a se niso strinjali s takratnim občinskim podrobnim prostorskim načrtom, razkrije direktor Dimitrij Berginc: ''Zemljišče je takrat, ko smo ga kupili, imelo že veljaven OPPN, ki je predvideval gosto blokovsko naselje z več kot 300 stanovanji, katerega rešitev nam ni bila najbolj všeč. Namreč, mi smo želeli tam postaviti sosesko, ki bo lepo vklopljena v prostor, kjer bo veliko zelenja, stavbe naj ne bi bile visoke in v tej soseski bi mi zgradili približno 200 stanovanj, zraven pa bi bilo še 6 parcel za individualno gradnjo.''

Starejši OPPN niti ni predvideval nobenih dodatnih prometnih rešitev in če bi se z njim strinjali, bi takoj lahko vložili vlogo za gradbeno dovoljenje in kmalu začeli graditi. Sami so se odločili za izdelavo novega podrobnega prostorskega načrta, Občina Šempeter-Vrtojba jim je pri tem nudila vso podporo.

Pozitivno mnenje so prejeli tudi s strani lokalnega prebivalstva, zato jih ob že tako dolgotrajnih birokratskih postopkih sprejemanja novega OPPN-a čudi odločitev prebivalcev bližnjega zaselka Podmark, ki s civilno iniciativo zahtevajo krožišče za vključevanje na tamkajšnjo obvoznico in nadvoz do šempetrske bolnišnice.

Vse skupaj je zablokiralo nadaljnje korake nastajanja stanovanjske soseske: ''Mi smo izjemno presenečeni, da je po vseh pozitivnih signalih, ki smo jih dobivali s strani lokalne skupnosti, prišlo do te situacije, v kateri nas prav ta ista lokalna skupnost blokira pri nadaljnjem razvoju projektiranja in kasnejši gradnji soseske Lada v Šempetru. Kaj bomo sedaj storili? Drugega kot to, da čakamo, ne moremo. To ni problem, ki se tiče nas neposredno, mi smo samo kolateralna škoda tega problema, to je izziv, ki ga morata rešiti občina in lokalno prebivalstvo.''

Vlagatelju stroški iz dneva v dan rastejo, vendar mu v tem trenutku kaj drugega, kot da stisne zobe in upa na čim hitrejšo rešitev, ne preostane, zaključuje Berginc.