Dvomilijonska Latvija je v marsikaterem pogledu podobna Sloveniji, so pojasnili v delegaciji, ki se je včeraj mudila v Novi Gorici in tu iskala primere dobrih praks pri vključevanju ranljivih skupin.
Anita Selicka, ki je vodila delegacijo v organizaciji latvijskega Ministrstva za socialne zadeve, sicer direktorica nevladne organizacije Latvijski podeželski forum, je obrazložila: „Zakaj Nova Gorica? Ker smo slišali za nevladno organizacijo, ki dela s slepimi, njen glas seže čez meje Slovenije. Želeli smo obenem spoznati delo organizacij pri sodelovanju z občinami in z različnimi institucijami kot primer dobre prakse sodelovanja.“
Nekatere prakse, ki so jih spoznali na obisku na mestni občini Nova Gorica so, po njenih besedah, primerljive z obstoječimi v Latviji, nekatere pa so bile nove in so jih navdušile. Delo na tem področju so predstavili Zavod za zaposlovanje Nova Gorica, Zveza Lions klubov Slovenije, Ljudska univerza Tolmin, Goriški muzej, Zavod Dostop in Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica. Predsednik Igor Miljavec je povedal, da je bilo največ vprašanj v zvezi s programom rehabilitacije slepih in slabovidnih: „Izhajali smo iz Strategije dostopnosti mestne občine Nova Gorica, ki pokriva tudi ranljive skupine. Vsi naši partnerji so dolgoletni partnerji, s katerimi zelo dobro sodelujemo in smo jim prikazali primer dobre prakse na socialnem področju, tako na področju vseživljenjskega učenja, kako pomembna je dostopnost.“
Poleg sistema socialnega varstva, tako na državnem kot na lokalnem nivoju, so delegacijo iz tujine zanimali tudi načini financiranja posameznih dejavnosti, je pojasnil podžupan Anton Harej. „Predstavili smo jim situacijo v mestni občini Nova Gorica, poleg obveznih ukrepov, programov, ki nam jih nalaga zakon, smo predstavili dodaten program, ki ga nudi mestna občina Nova Gorica in ga izvaja že vrsto let.“
Gre za neposredno financiranje območne enote Rdečega križa Slovenije, sicer pa je nadstandardni program tudi nagrada ob rojstvu otroka, občinska denarna pomoč v primeru socialnih stisk in sofinanciranje prevozov za starejše od 65 let. Harej je po srečanju z latvijskimi gosti ocenil, da so dobili dober vpogled v socialno varstvo in primere zagotavljanja socialne vključenosti na občinski ravni ter širše.
