Pokrajinski odbor antifašističnega združenja ANPI-VZPI organizira antifašistični shod kot odgovor na sobotni sprejem veteranov in predstavnikov odreda X Mas, sicer nostalgikov fašizma, na goriški občini, ko bodo ob 11. uri položili venec v spomin na v Jugoslavijo deportirane in izginule goriške občinske delavce med drugo svetovno vojno. Antifašistični shod se bo sicer pričel dobre pol ure prej na začetku peš cone na Verdijevem korzu.
Goriški župan Rodolfo Ziberna sprejem v veži mestne hiše ne vidi kot provokacijo in je za portal Il Goriziano dejal, da se že desetletja posamezniki in združenja spominjajo žrtev kot to počenjajo tudi navadni ljudje za svojce. Tako obstajajo, pravi Ziberna, tudi posamezniki in združenja, ki se poklonijo občinskim delavcem, ki so izgubili življenje zaradi njihove italijanske identitete.
Nasprotno pa je z antifašistične strani slišati pozive, da protipartizanski in protislovanski X mas ne bi smel biti prisoten v Gorici, saj je mesto že plačalo dovolj visoko ceno nacionalizmu.
Antifašizem je bil osrednja tema tudi torkove okrogle mize v Evropskem parlamentu, ki se je odvila na pobudo goriškega evropskega poslanca Matjaža Nemca. Pri pobudi so sodelovali tudi italijanski evropski poslanci in predstavniki antifašističnega združenja ANPI. »Tako v Evropi kot po svetu se srečujemo nenehno z relativizacijo dogodkov, ki so sprožili izjemno gorje v polpretekli zgodovini. To je pomembno zaradi prenosa vrednot, ki so gradile Evropsko unijo in mir na evropskem kontinentu.«
Pomembno pa je tudi, poudarja Nemec, da so se Slovenci izpostavili s svojimi pogledi glede dela skupne slovensko italijanske zgodovinsko-kulturne komisije in da so bili v pogovore vključeni tako predstavniki Evropskega parlamenta, še posebej tisti iz Italije. Torkova okrogla miza ni bila, kot še izpostavlja, enkraten dogodek. »To je moja pobuda, ki začenja en niz dogodkov, ki bodo potekala vsakega januarja, dokler bom imel to priložnost početi v Evropskem parlamentu, kot odgovor tudi na dogajanje ob spominu na fojbe 10. februarja, ki ga Italijani prevečkrat obeležujejo pristransko. Zato je pomembno govoriti o zadevah v kontekstu pravičnosti zgodovinskih dejstev.«
Ravno v luči EPK 2025 bi lahko naredili korak dlje, še pravi Nemec. »Ravno zaradi tega je moja pobuda, kot Goričan kot Primorec, da se odpirajo tovrstna vprašanja, ali pa zapirajo, če želite, v samem hramu demokracije Evropske unije. Kot evropski poslanec in kot Goričan, Primorec, bom v svojem poslanstvu naredil vse, zato da se bodo duhovi iz preteklosti umirili in da bomo razumeli, da je prihodnost le skupna, sodelovanje in sožitje med narodi.«
