Eden glavnih prometnih izzivov v Posočju ostaja podhranjenost ponudbe javnega potniškega prometa

Kanalski občinski svetniki so kot eni zadnjih potrdili regijsko celostno prometno strategijo za širše območje Julijskih Alp, ki zajema tudi Posočje. Gre za dokument, katerega vloga je zapolniti vrzeli med lokalnim in državnim nivojem ter občinam omogočiti vključevanje pri ključnih medobčinskih izzivih, ki pogosto presegajo tako njihove meje kot pristojnosti.

''To se velikokrat kaže predvsem pri nagovarjanju prometnih podsistemov, kot so npr. javni potniški promet, mobilnostna vozlišča, železniški promet, državne kolesarske povezave ipd. Hkrati pa imajo ukrepi, uvrščeni v tak dokument, večjo možnost za izvedljivost, ker imajo svojo bazo v potrjenem dokumentu,'' pojasni Tjaša Maurič, vodja projektov na PRC Tolmin.

Regija je v slovenskem vrhu, kar se tiče turističnega obiska. Prometna obremenitev je največja v poletni sezoni, kar ima velik vpliv tudi na bivanje tukaj stanujočih prebivalcev. Zato je eden glavnih ciljev dokumenta najti sinergije, ki turistom ponujajo čim lažje premikanje, a hkrati čim manj negativno vplivajo na naravo in ljudi: ''Bistvo je, da promet v regiji narašča, še najbolj v zavarovanih območjih Triglavskega narodnega parka, torej tam, kjer naj bi to bilo čim bolj omejeno, je situacija najbolj nevzdržna. Tudi napovedi temu trendu sledijo. Pričakovana je 5- do 6-odstotna rast brez ukrepov. Na obrobju regije je stanje malce boljše, ampak ne veliko. Po drugi strani imamo zelo podhranjeno ponudbo javnega potniškega prometa, sploh Dolina Soče je v primerjavi z Gorenjsko izrazito podhranjena.''

Na podlagi analize se je torej izoblikoval dokument, ki vsebuje ključne smeri ukrepanja. Naslavlja od področij umirjanja prometa, državnih kolesarskih in železniških povezav do pohodnih poti, avtobusnih linij ter postajališč.