Na poziv sveta delavcev Salonita Anhovo in sindikatov se je včeraj okoli 250 delavcev podjetja in podpornikov zbralo na shodu proti uveljavitvi sprememb zakon o varstvu okolja. Glavni razlog, da so po dveh tednih spet protestirali pred sedežem občine je, kot trdijo, da jim še nihče ni pojasnil, kako bo predlagane ostrejše omejitve izpustov iz naprav za sosežig odpadkov, torej tudi iz cementarn, mogoče uveljaviti v praksi.
Kot so poudarili zbrani, ne nasprotujejo zmanjševanju emisij, ampak novela zakona naj bi bila neuresničljiva. Razvojni inženir v podjetju Sašo Seljak je pojasnil: „Mejnih vrednosti, ki veljajo za sežigalnice, ni mogoče doseči, nobena cementarna tega ne more doseči. Na svetu ni tehnologije, ki bi omogočala, da mi dosegamo te mejne vrednosti, ki nam jih ta nov zakona predpisuje.“
Kot dodaja, ne obstaja tehnologija, ki bi pri sosežigu odpadkov sproščanje dušikovih spojin omejila
na raven, veljavno za sežigalnice: „Vsaka industrija z delovanjem emitira določene snovi. Konkretno sežigalnice, sosežigalnice emitirajo emitente, kot so recimo Nox, TOC, SO2 in tako naprej. Prav recimo NOx so odvisni od temperatur in pogojev (delovanja cementarne, op. a.) in ne od tega, katero gorivo se kuri. In ker imamo mi bistveno višje temperature - pri nas so temperature na nivoju 2000 stopinj Cezija, v sežigalnicah pa 1000 - nastaja tudi več NOx. In če se predpiše mejne vrednosti, ki veljajo za sežigalnice, lahko vse cementarne na svetu ugasnemo.“
Govorniki na shodu, med njimi nekateri podjetniki, politiki, oboleli zaradi azbesta, so poudarjali, da skuša biti država bolj papeška od papeža. Nizali so očitke na račun župana Mihe Stegla, predlagateljem zakona so pripisovali nepoznavanje razmer v cementni industriji. Večkrat je bilo slišati, da bi z zaprtjem tovarne Slovenija izgubila dobrostoječega proizvajalca strateške dobrine, ki je že in bo še posodabljal proizvodnjo, da bo to ošibilo ostalo gospodarstvo v občini in vzelo do 800 delovnih mest ter negativno vplivalo na gradbeni trg pri nas.
Na to opozarja članica sveta delavcev v tovarni Mirjam Markočič: „Posledica sprejetja tega zakona bi bilo zaprtje firme, zapretje Salonita, posledično zaprtje ostalih firm v dolini. Moramo vedeti, da je tu ogromno firm, ki so posredno ali neposredno povezane s Salonitom, in to bi pomenilo ogromno, ogromno izgubo delovnih mest. Tega se marsikdo danes ne zaveda.“
In zato se je shoda med drugimi udeležila prva dama Gospodarske zbornice severne Primorske Brigita Habjan Štolfa: „Gospodarska zbornica je v zadnjem času zelo aktivna; tukaj sem v imenu Gospodarske zbornice Slovenije kot tudi Gospodarske zbornice severne Primorske. Zelo aktivni smo pri tem dialogi z vlado, z zakonodajnim telesom, da pri sprejemanju tega zakona še enkrat premislijo in naj sprejmejo tako zakonodajo, ki bo omogočala razvoj gospodarstva in delovanje tudi v prihodnje.“
S številnih transparentov je bilo mogoče razbrati, da se o tej temi v javnosti dosti zavaja, tako meni tudi udeleženec Matej Markočič: „Vse to, kar se dogaja, je zavajanje ljudi. Do sedaj je bilo zelo krivično poročanje in dejansko podjetje dela dobro, non stop investira in nima smisla zapirati takega podjetja.“
In kot so še izpostavili delavci, ki so med drugim župana spet pozvali, naj se jim opraviči za nekatere svoje izjave, uveljavitev novele ne bi bistveno pripomogla niti k izboljšanju zdravja prebivalcev srednjega Posočja. Ali bodo še protestirali, pa bo odvisno od razvoja dogodkov.
Fotografije: Rok Peric/Cimet Studio
