Celotna Primorska se kaže kot problematična, je po včerajšnjem ogledu škode, ki jo na kmetijskih površinah povzročajo divji prašiči, povedal državni sekretar na kmetijskem ministrstvu, Anton Harej. Ogledal si je prizadete površine na Krasu in v Brkinih, skupaj z lokalnimi pridelovalci, škoda, kljub lanskemu rekordnemu izlovu, narašča.
Kmetijsko ministrstvo je namreč že lani odpravilo vse omejitve lova, lani so bili odstreli višji od povprečja, in sicer so odvzeli okrog 19.350 divjih prašičev. „Travna ruša je popolnoma uničena, določeni predeli so kot zorani, nepopašeni, je lepo razvidno, da bo tukaj košnja skoraj nemogoča. Ugotovili smo, da je najprej potrebno ohraniti vse ukrepe, ki smo jih imeli v izvajanju“ “
Kot je zakon o ukrepih o preprečevanju afriške prašičje kuge, s katerim imajo lovske družine možnost uporabo nočne optike in termo optike. „Ravno tako ostajajo tudi za lovske družine finančne subvencije, nagrade, za odvzem prašičev, se pravi, ženskega spola 100 evrov in prašičev moškega spola na komand, nad petletnim povprečjem, računamo, da bodo lovske družine v tem videle neko finančno spodbudo.“
in da bodo ohranile intenziteto odvzema tudi v letu 2022, ko bodo ti ukrepi še vedno v veljavi. Če je bilo pred dvema letom obilje hrane za divje prašiče, pa je bila lani pičla letina ne le v sadovnjakih, pač pa se je pokazalo tudi pri obrodu gozdnega drevja. Na udaru je predvsem Primorska. „Prejšnji teden soočenje s kmeti in lovci iz Posočja, ravno tako pa tudi informacije v Vipavski dolini, vsa ta populacija divjega prašiča sedaj posega na kmetijske površine in imamo izredno izredno veliko škode.“
Lovske družine naj se odzovejo pozivom kmetovalcev, in s povabilom ostalih lovskih družin izvajajo skupinske izlove, ki so po njegovih besedah zelo učinkoviti, veliko število lovcev, pri čemer jim pomagajo tudi kmetje, lahko pripomore, da se populacija v teh predelih, kjer prihaja do največjih škod, vendarle zmanjša. Je pa ob tem ključno sodelovanje med kmeti in lovskimi družinami, je še poudaril sekretar. Vse lovske družine, ki mejijo z Italijo ali s Hrvaško, pa lahko iz zakona uveljavljajo tudi 50-odstotno povračilo škod, ki jih izplačujejo kmetov. Ob pogoju, da znesek izplačanih odškodnin preseže polovico letnega prihodka od prodane divjačine in če je lovska družina realizirala letni načrt lovišča.