Pred kratkim sta Republika Slovenija in dežela Furlanija-Julijska Krajina podpisali sporazum, ki prinaša možnost nadgradnje čezmejnega javnega potniškega prometa. Slednji ni na nivoju, ki bi si ga želeli vodilni deležniki na tem področju.
''Velika potreba se izkazuje predvsem v zgornji Soški dolini, kjer je v času turistične sezone izredna fluktuacija in zelo veliko število obiskovalcev, ki potem gravitirajo čezmejno tako proti Čedadu kot proti Trbižu,'' je povedal Tadej Luznik iz družbe Nomago.
Prav slednja je ena redkih, ki izvaja čezmejni javni potniški promet, in sicer med Gorico in Novo Gorico, a tovrstnih povezav bi lahko bilo še več, saj je potenciala veliko, ocenjuje Robert Piščanc, predstavnik Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa: ''Prostora za napredek je povsod. Določeni projekti se že izvajajo, bi si pa želeli tudi tesnejšega sodelovanja z regijskimi razvojnimi centri, ki lahko nudijo informacije o vseh potrebah.''
Na našem območju raste število tako domačih navdušencev kot turistov, ki radi raziskujejo s pomočjo kolesa. Zaradi trenutne infrastrukture in pomanjkanja kapacitet ocenjujejo, da javni potniški promet ni še prijazen do kolesarjev: ''Težko je prilagajati kapacitete. Trudijo se tako avtobusni prevozniki z določenimi prikolicami kot tudi Slovenske železnice na vlakih s prilagajanjem vozil potrebam po kolesarstvu, vendar je kolesarstvo v takem porastu, da potrebna infrastruktura ne sledi tem trendom.''
Velike izzive z vedno več kolesarji, a vedno manjšimi kapacitetami, se srečuje tudi družba Slovenske železnice, ki je zato že stekla v dobavo: ''Dobavljamo nove vlake, 52 novih Stadlerjevih garnitur je že v obtoku, prihodnje leto začnemo z dobavo dodatnih 20 dizel motornih garnitur. Vsaka od teh garnitur ima omejeno število koles, in sicer 10, ampak bo na voljo več vlakov in bomo lahko z vsakim nudili vsaj neko omejeno število kapacitet za kolesa,'' je povedala Petra Privšek, vodja službe za prodajo in marketing na Slovenskih železnicah.
Težava, ki nastane, gledajoč na prihodnje leto in Evropsko prestolnico kulture, je v tem, da družba ne more širiti svoje ponudbe v sosednjo Italijo, saj so varnostne zahteve pri naših zahodnih sosedih bistveno strožje kot pri nas, investicije pa bi bile v slovenske vlake za krajše obdobje neekonomične. Da bi našli ustrezno rešitev, so se dogovorili za dodatne povezave z vlaki italijanskih železnic Trenitalia na železniško postajo v Novi Gorici.
Sicer pa Evropska prestolnica kulture prinaša točko, na kateri bomo lahko ugotovili, ali čezmejna povezljivost deluje tekoče, ''ne samo med Gorico in Novo Gorico, ampak tudi v bližnjih krajih, kjer se bo EPK dogajal. Imamo v planu mobilnost razširiti in jo prilagoditi potrebam ne samo Evropske prestolnice kulture, ampak tudi lokalnega prebivalstva,'' zaključuje Piščanc.
