Okrog 3600 udeležencev iz vse Slovenije se je pred 35 leti zbralo pri danes obnovljeni Vili Vipolže na 1. taboru Slovenske kmečke zveze. Sinoči, točno na dan obletnice, so v Brdih ta zgodovinski dogodek obeležili z okroglo mizo in kulturnim programom.
Vitomir Bric, ki je programsko sodeloval tudi pri taboru izpred 35 let, je poudaril pomen tabora pri osamosvojitvi Slovenije: »Z današnjega vidika je tisti tabor tukaj v Vipolžah bil gotovo prva velika skupina ljudi, ki se je sestala brez soglasja partije oziroma Zveze komunistov Slovenije in je z oporečniki začela neko drugo zgodbo v Sloveniji. Tukaj se je tudi podpisovala Majniška deklaracija, ampak zahteve tega tabora glede osamosvojitve Slovenije so bile bolj ostre kakor v Majniški deklaraciji."
Zahteve briškega tabora iz leta 1989 so se poleg tega me drugim dotaknile tudi pomena družinskih kmetij, spoštovanja kmečkega poklica in oživitve bogastva kmetijskih kultur v Goriških Brdih.
Da je briški tabor pomembno prispeval k dogodkom, ki so pripeljali k osamosvojitvi Slovenije, je izpostavil tudi predsednik prve slovenske vlade Lojze Peterle: "Ta tabor je prispeval eno močno energijo. Tukaj je bilo 3000 ljudi. Prišli so iz vse Slovenije, prišli so tudi iz teh že nastalih ali nastajajočih strank, ki so potem sestavile Demos oziroma ustanovile Demos. Potem ko je bila en teden prej v Ljubljani prebrana Majniška deklaracija, je bil to naslednji močen izraz, ki ga je slišala vsa Slovenija. Je bila navdušena. Torej začelo se je dogajati tudi na množičen način."
Takratni predsednik Kmečke zveze v Brdih Boris Jakončič je kot organizator briškega tabora sinoči prisotnim orisal zahtevne okoliščine organizacije tabora leta 1989. Pred dogodkom je bil tudi zaslišan. "Povem vam, nikoli mi ni žal minute, ki sem jo zamudil za to zadevo. Verjel sem. Bil sem optimist star 30 let. Tudi pri vseh grožnjah takratnega sistema, sem imel to korajžo in to vero, da glede na to, da sem imel doma kmetijo, edini moški z dvema majhnima otrokoma, 3 in 4 leta (stara, op.p.), žena, ki je super delavna, sem verjel, da me ne bodo zaprli."
Prvi tabor Slovenske kmečke zveze je bil organiziran ob 120. obletnici Biljanskega tabora, o katerem je spregovorila zgodovinarka Tanja Gomiršek. Biljanski je bil četrti v seriji taborskega gibanja, ki je potekalo na Slovenskem v drugi polovici 19. stoletja. "Skupne točke teh so bile zlasti zaščita oziroma opozoritev države na to, da so tukaj Slovenci, ki se želijo združiti v eno tvorbo, seveda pod takratno habsburško dinastijo. Šlo je v bistvu za boj za ohranitev Slovenstva oziroma združitev in poudarek na temu, da imajo tudi Slovenci pravice oziroma naj se slovenski jezik uvede v šole."
Biljanski tabor je imel še dodatne točke: izpeljavo železnice čez Predel in združitev takrat neenotnega teritorija Brd, ki je sodil pod dva politična okraja. 120 let kasneje so slovenski kmetje rešitev videli v samostojni demokratični Sloveniji.
